Tisti čas so množice spraševale Janeza: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.« Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej Janez še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem evangelij. (Lk 3,10-18)
Bodite zadovoljni in poskrbite za bližnje
Ob evangeljskem odlomku, ki smo ga slišali, me vedno znova preseneča Janezova preprostost in konkretnost. Od asketa kot je on, bi pričakovali bolj zahtevne naloge v pripravi na prihod Odrešenika. On pa, če nekoliko poenostavimo, ljudi vabi, naj bodo najprej zadovoljni s tem, kar so in kar imajo. Nadaljuje, naj bodo pozorni do svojih bližnjih. Ne pričakuje posebne pozornosti, ampak le da, kar so in kar imajo, delijo z bližnjimi. Poglejmo še enkrat:
- vseh vrst ljudem pravi: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori prav tako.«
- cestninarjem: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.«
- vojakom: »Nikomur ne grozite in nikogar ne izsiljujte, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.«