Tisti čas je prišel Jezus iz Galilêje k Jórdanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hôtel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstíti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovóril in mu rekel: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpólniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pústil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,13-17)

Jezusov Krst v luči praznika Gospodovega razglašenja

Slišali smo, kako se je Jezus dal krstiti Janezu v reki Jordan. Bog Oče je poslal Svetega Duha v podobi goloba in ga razglasil za ljubljenega Sina. Ob tem bi se tokrat rad ustavil v luči Gospodovega razglašenja, ki združuje spomin na tri dogodke: Sveti trije kralji, Jezusov krst in čudež v Kani Galilejski. Te je Cerkev v prvih stoletjih obhajala kot en praznik in to celo prej kot je obhajala božič kot samostojen praznik. V tej povezavi vidim temeljno sporočilo Božjega učlovečenja. Globlje jih razumemo, če jih opazujemo skupaj, zato želim o vseh treh spregovoriti na praznik Jezusovega krsta.

Ugotovila sem, da me zelo razjezijo/spravijo v žalost/počutim se ponižano čisto dobronamerna dejanja. Zanima me, kako naj se tega lotim, kako naj si pomagam, kje tiči vzrok. Spomnim se treh primerov: