Papež Frančišek – nagovori in spodbude

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Evangelij današnjega bogoslužja nam predstavlja presenetljivo priliko. Gospodar vinograda gre ven od prvih ur jutranje zarje do večera, da bi poklical nekatere delavce in na koncu plača vsem na isti način, tudi tistim, ki so delali samo eno uro (prim. Mt 20, 1-16). Zdi se, kot da gre za krivico, vendar prilike ne smemo brati z vidika kriterijev za plače, temveč nam hoče prikazati kriterije Boga, ki se ne ozira na naše zasluge, temveč nas ljubi kot otroke.

»Bratje, tako oznanjamo, kakor nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa evangelij: pri tem pa ne skušamo ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca. (...) smo nastopali med vami z vso ljubeznivostjo. S prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke, smo vam hoteli dati ne samo Božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.« (1 Tes 2, 4.7b-8)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes nam evangelij govori o odpuščanju (prim. Mt 18,21-35). Peter vpraša Jezusa: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« (v. 21). Sedem je v Svetem pismu število, ki označuje popolnost in Peter je zelo velikodušen v predpostavki svojega vprašanja. Jezus pa gre onkraj in mu odgovori: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat« (v. 22). Reče mu namreč, da kadar se odpušča, se ne računa, ker je dobro odpustiti vse in vedno. Tako kot to počne Bog z nami in kakor je poklican tisti, ki podeljuje Božje odpuščanje: vedno odpuščati. To večkrat rečem duhovnikom, ki spovedujejo: vedno odpuščajte, kot odpušča Bog.

»Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice.« (1 Tim 2,1-4)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes nam evangelij spregovori o bratskem opominjanju (prim. Mt 18,15-20), ki je eden od najvišjih izrazov ljubezni, a tudi eden najbolj zahtevnih, saj ni lahko popravljati drugih. Ko ti tvoj brat v veri stori kakšno krivico, mu brez zagrenjenosti pomagaj, popravi ga. Pomagati bratu, da se poboljša.

Papež Frančišek je sveto mašo med apostolskim potovanjem v Mongoliji daroval v nedeljo, 3. septembra 2023 ob 16. uri po krajevnem času dvorani Steppe Arena, imenovani tudi Ledena palača. Med homilijo je poudaril, da samo ljubezen poteši našo najglobljo žejo srca, ozdravi naše rane in nam daje resnično veselje. To pot nam je odprl Jezus s svojo daritvijo na križu: tudi mi smo poklicani hoditi za Njim, ki nam podarja življenje v obilju, polno ljubezni in veselja, za večnost.

»Glejte, da bi kdo ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro  za vas in za vse. Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.« (1 Tes 5,15-18)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes v evangeliju (prim. Mt 16,13-20) Jezus postavi učencem dobro vprašanje: Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov? (v. 13). To je vprašanje, ki si ga lahko zastavimo tudi mi: Kaj pravijo ljudje o Jezusu? Na splošno lepe stvari. Številni ga imajo za velikega učitelja, kot dobro, pravično, dosledno in pogumno osebo. Toda, ali to zadostuje? Še zlasti, ali to zadostuje Jezusu? Zdi se, da ne. Če bi bil samo osebnost preteklosti, kot so bili za ljudi liki, omenjeni v evangeliju, Janez Krstnik, Mojzes, Elija in veliki preroki, bi bil samo lep spomin na čas, ki je minil. S tem pa Jezus ni zadovoljen. Zato je Gospod učencem takoj postavil odločilno vprašanje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (v. 15). Kdo sem sedaj za vas? Jezus noče biti protagonist zgodovine, ampak protagonist tvojega danes, mojega danes. Ne oddaljeni prerok, Jezus hoče biti Bog, ki je blizu!

»Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: 'Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.'« (Mt 11,25-27)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes evangelij pripoveduje o Jezusovem srečanju s kánaansko ženo izven izraelskega ozemlja (prim. Mt 15,21-28). Prosila ga je, da bi osvobodil hčerko, ki jo je mučil demon, a ji Gospod ni prisluhnil. Ona vztraja, zato mu učenci svetujejo, naj jo usliši, da bo nehala, toda Jezus razloži, da je njegovo poslanstvo namenjeno Izraelovim otrokom. Za to uporabi tole podobo: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.« Pogumna žena je odgovorila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril in ji rekel: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure. To je zelo lepa pripoved. To se je zgodilo Jezusu.