Papež Frančišek – nagovori in spodbude

»Prva beseda, ki nam jo danes namenja Gospod, je: »Pogum, ne bojte se!« (Iz 35,4). Prerok Izaija to pravi vsem, ki so obupanega srca. Na ta način spodbuja svoje ljudstvo in ga vabi, da bi kljub težavam in trpljenju povzdignilo pogled k obzorju upanja in prihodnosti: Bog prihaja, da nas reši, prišel bo in tisti dan »bodo spregledale oči slepih in gluhim se bodo odprla ušesa« (Iz 35,5). Ta prerokba se izpolni v Jezusu. V pripovedi svetega Marka sta poudarjeni predvsem dve stvari: oddaljenost gluhonemega in Jezusova bližina.

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes v evangeliju bogoslužja (prim. Mr 7,1-8.14-15.21-23) Jezus govori o čistem in nečistem. Gre za argument, ki je bil zelo priljubljen pri njegovih sodobnikih. V glavnem se ga je povezovalo s spolnjevanjem obredov in pravil obnašanja za preprečevanje kakršnega koli stika s stvarmi ali osebami, ki so jih imeli za nečiste in v primeru, če je do tega prišlo, za odstranitev 'madeža'. Šlo je skoraj za obsedenost nekaterih vernikov tistega časa: čistost, nečistost.

»Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota. Blodili so po puščavi, po pustinji, poti do naseljenega mesta niso našli. Bili so lačni, predvsem pa žejni, njihova duša v njih je omagala. V svoji stiski so vpili h Gospodu, iz njihovih nadlog jih je rešil.« (Ps 107,1.4-6)

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes nam evangelij bogoslužja (Jn, 6,60-69) prinaša slaven Petrov odgovor, ki ga je izrekel Jezusu: ''Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš'' (Jn 6,68). Lep odgovor! Gre za čudovit izraz, ki pričuje prijateljstvo in zaupanje, ki ga skupaj z drugimi učenci vežeta na Kristusa. »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (Jn 6,68). Lepo.

Tedaj je Peter spregovoril: »Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim.« (Apd 10,34.37-38)

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes nam evangelij spregovori o Jezusu, ki z vso preprostostjo zatrdi: ''Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes'' (Jn 6,51). Pred množico se Božji Sin poistoveti z najbolj običajno in vsakdanjo hrano, kruhom: »Jaz sem kruh«. Med tistimi, ki so ga poslušali, so se nekateri med seboj prerekali (prim. v. 52): kako nam lahko da Jezus za jesti lastno meso? Tudi mi si danes zastavljamo to vprašanje, pa vendar z začudenjem in hvaležnostjo. Poglejte ti dve drži, o katerih želimo razmišljati. Začudenje in hvaležnost pred čudežem Evharistije.

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes obhajamo slovesni praznik Vnebovzetja Device Marije in v evangeliju bogoslužja zremo mlado dekle iz Nazareta, ki se takoj po tem, ko je sprejela Angelovo oznanilo, odpravi na pot, da bi obiskala svojo sorodnico.

Angel ji je rekel [Mariji]: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus.« […] Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila.« (Lk 1,30-31.34-35)

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Evangelij danes govori o Jezusu, ki po čudežu hlebov in rib povabi množice, ki ga iščejo, da razmislijo o tem, kar se je zgodilo, da bi razumeli smisel (prim. Jn 6,24-35). Jedli so tisto razdeljeno hrano in lahko so videli, kako, čeprav z nezadostnimi zalogami, a zaradi velikodušnosti in poguma tistega dečka, ki je dal na razpolago drugim to, kar je imel, da so se vsi nasitili (prim. Jn 6,1-13). Znamenje je bilo jasno. Če vsakdo z drugimi podeli to kar ima, z Božjo pomočjo, tudi s tem malim, vsi lahko nekaj imajo. Ne pozabite tega: Če nekdo z drugimi podeli to kar ima, z Božjo pomočjo, tudi s tem malim, vsi lahko nekaj imajo. Ne pozabite tega.

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes nam evangelij med bogoslužjem spregovori o čudežu hlebov in rib (prim. Jn 6,1-15). Gre za čudež, torej znamenje, med katerim glavne osebe napravijo tri geste, ki jih bo Jezus ponovil med zadnjo večerjo. Katere so te geste? Darovati, zahvaliti se in podeliti.