Papež Leon XIV. – nagovori in spodbude

[Jezus je rekel svojim učencem:] »Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne vé, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« (Jn 15,15)

Homilija papeža Leona XIV. za Gospodovo razglašenje 2025 Dragi bratje in sestre!  Evangelij (prim. Mt 2,1-12) nam je opisal neizmerno veselje modrih, ko so znova zagledali zvezdo (prim. v. 10), pa tudi vznemirjenost, ki sta jo ob njihovem iskanju doživela Herod in ves Jeruzalem (prim. v. 3). Pri bogojavljanjih Sveto pismo nikoli ne prikriva takšnih nasprotij: veselje in vznemirjenost, odpor in poslušnost, strah in hrepenenje. Danes obhajamo Gospodovo razglašenje z zavestjo, da v njegovi navzočnosti nič ne ostane tako, kot je bilo prej. To je začetek upanja. Bog se razodeva in nič ne more ostati nespremenjeno. Konča se neka vrsta miru, tista, ki malodušne sili k ponavljanju: »Nič novega ni pod soncem« (Prd 1,9). Začenja se nekaj, od česar sta odvisna sedanjost in prihodnost, kakor napoveduje prerok: »Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj« (Iz 60,1).

Poslanica svetega očeta Leona XIV. za 59. svetovni dan miru 1. januar 2026   »Mir s teboj!«  Ta starodavni pozdrav, ki je še danes v mnogih kulturah nekaj vsakdanjega, je v velikonočnem večeru na ustnicah vstalega Jezusa dobil  novo moč. »Mir vam bodi« (Jn 20,19.21), je njegova beseda, ki ne samo vošči, ampak uresničuje dokončno spremembo v tistih, ki ga sprejmejo, s tem pa tudi v vsej resničnosti. Zato nasledniki apostolov vsak dan in po vsem svetu dajejo glas najtišji revoluciji: »Mir z vami!« Od večera moje izvolitve za rimskega škofa sem želel svoj pozdrav vključiti v to zborno oznanilo. In to želim poudariti: to je mir vstalega Kristusa, razorožen in razorožujoč, ponižen in vztrajen mir. Prihaja od Boga, od Boga, ki brezpogojno ljubi vse.[1]

Njemu pa, ki more v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo, po môči, delujoči v nas, njemu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu skozi vse rodove, na veke vekov. Amen. (Ef 3,20-21)

Dragi bratje in sestre! Že tisočletja so ljudje na vseh koncih sveta preiskovali nebo in poimenovali neme zvezde. V svoji fantaziji so v njih brali prihodnje dogodke in tako v višavi med zvezdami iskali resnico, ki jim je manjkala v nižavi, med hišami. Nekako tipaje so v tisti temi ostajali zmedeni zaradi svojih lastnih orakljev. V tisti noči pa »je ljudstvo, ki je hodilo v temi, zagledalo veliko luč; nad prebivalci dežele smrtne sence je zasvetila luč« (Iz 9,1).

[Jožef iz Arimateje] je stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. In snel ga je, zavil v platno in položil v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen. Bil je dan pripravljanja in bližala se je (db. »svetiti se je začela«)  sobota. (Lk 23,52–54)

[Gospod,] ljubiš vse, kar je, nič od tega, kar si naredil, ne preziraš, saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril. In kako bi kaj moglo obstajati, če ti ne bi hotel, in kako bi se moglo ohraniti, česar ti ne bi poklical v bivanje? Toda ti prizanašaš vsem stvarem, ker so tvoje, Gospod, ki ljubiš življenje. (Mdr 11,24-26)

Ko je to rekla, se je [Marija Mgdalena] obrnila in zagledala Jezusa, ki je stal tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Ona je mislila, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.« Jezus ji je rekel: »Marija!« Ona se je obrnila in mu po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). (Jn 20,14-16)

[Jezus je rekel svojim učencem:] »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam.« (Jn 15,12-14)

Jezus [vstali] je pristopil in jim spregovoril, rekoč: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,18-20)