Papež Leon XIV. – nagovori in spodbude

»Sveta skrivnost te noči […] preganja sovraštvo, uklanja vladarstva, prinaša slogo in mir« (velikonočno oznanilo). Tako je, dragi bratje in sestre, diakon na začetku tega slavja zapel hvalnico luči vstalega Kristusa, ki jo simbolizira velikonočna sveča. Pri tej edini sveči smo vsi prižgali svoje sveče in smo s plamenom, ki ga je vsak dobil pri istem ognju, razsvetlili to veliko baziliko. Znamenje velikonočne luči nas združuje v Cerkvi kot svetilke za svet. Na diakonovo oznanilo smo odgovorili »amen« in potrdili našo zavezo, da bomo sprejeli to poslanstvo in kmalu bomo ponovili svoj »da«, ko bomo obnovili krstne obljube.

[Bratje,] živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani […]. Eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst. (Ef 4,1.4-5)

Niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus. (Ef 2,19-20)

Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, pridobljeno za to, da bi oznanjali hvalo njega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito luč; vas, ki nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo, ki niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli. (1 Pt 2,9-10)

To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo bom položil v njihovo notranjost in jo zapisal v njihovo srce. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. (Jer 31,33)

[Bratje,] »živimo marveč iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rasli vanj, ki je glava, Kristus. Iz njega dobiva rast celotno telo, po delovanju združeno in spojeno z njim, ob sodelovanju celotnega veziva, v skladu z mero slehernega dela, tako da omogoča rast telesa in gradi samega sebe v ljubezni.« (Ef 4,15-16)

[Kristus,] je podoba nevidnega Boga […] in on je tudi glava telesa, to je Cerkve. […] Bog je namreč hotel, da se je v njem naselila vsa polnost in da je po njem spravil s sabo vse stvarstvo, saj je s krvjo njegovega križa, se pravi po njem, pomiril, kar je na zemlji in kar je v nebesih. (Kol 1,15.18.19-20)

 »Ti pa, [Timotej,] ostajaj pri tem, česar si se naučil in kar si v veri sprejel, saj veš, od koga si se naučil in da že od otroštva poznaš Sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri, ki je v Kristusu Jezusu. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje in za vzgojo v pravičnosti.« (2 Tim 3,14-16)

[Jezus je rekel svojim učencem:] »To sem vam povedal, ko sem bil pri vas. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jn 14,25-26)

Jezus je rekel: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta; že zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je rekel: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta.« (Jn 14,6-9)