Papež Frančišek – nagovori in spodbude

»Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: 'Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!' Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.«  (Lk 2,15-16)

»Kaj ta noč še vedno govori našim življenjem? Po dveh tisočletjih od Jezusovega rojstva, po mnogih božičih, ki smo jih praznovali med okraski in darili, po tolikšnem potrošništvu, ki je ovil skrivnost, ki jo obhajamo, obstaja nevarnost: o božiču vemo marsikaj, pozabljamo pa njegov pomen. Kako torej znova odkriti pomen božiča? Predvsem pa, kam naj ga gremo iskat? Zdi se, da je evangelij o Jezusovem rojstvu napisan ravno zato, da nas prime za roko in nas vrne tja, kamor hoče Bog. Pojdimo za evangelijem.

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Danes na četrto in zadnjo adventno nedeljo nam bogoslužje predstavi podobo sv. Jožefa (prim. 1,18-24). Gre za pravičnega moža, ki se pripravlja na poroko. Lahko si predstavljamo, kaj sanja o prihodnosti: o lepi družini z ljubečo ženo in veliko pridnimi otroci in o dostojnem delu. Gre za preproste in lepe sanje. To so sanje preprostih in dobrih ljudi. Nenadoma pa se te sanje razblinijo ob presenetljivem odkritju, kajti Marija, njegova zaročenka pričakuje otroka in ta otrok ni njegov! Kaj vse je Jožef doživljal? Osuplost, bolečino, zbeganost, morda celo jezo in zmedenost. Doživljal je, kako se mu je svet zrušil! Kaj lahko stori?

[Jezus je rekel:] »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po krajih brez vode in išče počitka, pa ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Končno stanje tega človeka bo hujše od prvotnega.« (Mt 12,43-45)

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim!   Evangelij te tretje adventne nedelje nam spregovori o Janezu Krstniku, ki je medtem, ko je bi v ječi, poslal svoje učence, naj vprašajo Jezusa: 'Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?' Janeza je namreč, ko je slišal govoriti o Jezusovih delih, zajel dvom, če je zares On Mesija ali ne. Janez je imel v mislih strogega Mesijo, ki bo, ko bo prišel uveljavil pravico z močjo tako, da bo kaznoval grešnike. Sedaj pa nasprotno ima Jezus sočutje do vseh. V središču njegovega delovanja je usmiljenje, ki odpušča, »slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in ubogim se oznanja evangelij (v. 6). Dobro nam bo delo ustaviti se ob tej krizi Janeza Krstnika, ki je vstopil v krizo, ker lahko reče kaj pomembnega tudi nam.

»Dragi bratje in sestre, dober dan in blagoslovljen praznik! Evangelij današnjega slovesnega praznika nas uvede v Marijino hišo, da bi nam spregovoril o oznanjenju (prim. Lk 1,26-38). Angel je Marijo takole pozdravil: »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj« (v. 28). Ne pokliče je po njenem imenu, Marija, ampak z novim imenom, ki ga ona ni poznala: milosti polna. Polna milosti in torej prazna greha, to je ime, ki ji ga je dal Bog in ga danes obhajamo.

»Strah Gospodov bo poživil srce, prinesel veselje, radost in dolgo življenje. Tistemu, ki se boji Gospoda, bo nazadnje lepo, na svoj smrtni dan bo blagoslovljen. Krona modrosti je strah Gospodov, ki daje, da cveti mir in krepko zdravje. Potrpežljiv človek bo sicer moral zdržati do določenega trenutka, toda na koncu mu bo vrnjeno njegovo veselje.« (Sir 1,12-13.18.23)

»Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim!   Danes, na drugo adventno nedeljo, nam evangelij bogoslužja predstavi lik Janeza Krstnika. Besedilo pravi, da je »nosil obleko iz kamelje dlake in da se je hranil s kobilicami in z medom divjih čebel« (prim. Mt 3,4) ter da je vabil k spreobrnitvi. Tako je govoril: »Spreobrnite se, približalo se je namreč nebeško kraljestvo!« (v. 2). Pridigal je bližino. Skratka bil je strog in radikalen človek, ki bi se nam lahko na prvi pogled zdel trd in bi lahko vlival strah. Ob tem se lahko vprašamo: Zakaj ga potem Cerkev vsako leto predlaga za glavnega sopotnika skozi ta adventni čas? Kaj se skriva za njegovo strogostjo, za njegovo navidezno trdoto? Kakšna je Janezova skrivnost, katero je sporočilo, ki nam ga danes z Janezom daje Cerkev?

»Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in v vsakršnem zaznavanju, da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.« (Flp 1, 9-11)

»Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim!   V evangeliju današnjega bogoslužja poslušamo lepo obljubo, ki nas uvede v adventni čas: Vaš Gospod bo prišel (prim. 24,42). Vaš Gospod bo prišel. To je temelj našega upanja, je to, kar nas podpira tudi v najtežjih in najbolj bolečih trenutkih našega življenja: Bog pride. Bog je blizu in pride. Tega nikoli ne pozabimo! Gospod vedno pride, nas obišče, postane bližnji in se bo vrnil ob koncu časov, da nas bo zbral v svoj objem. Ob tej besedi se vprašajmo: Kako pride Gospod? In kako ga prepoznati ter sprejeti? Na kratko se zaustavimo pri teh dveh vprašanjih.