Papež Frančišek – nagovori in spodbude

»Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju današnjega bogoslužja Jezus pravi: ''Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel'' (Mt 5,17). Dopolnit je ključna beseda za razumevanje Jezusa in njegovega sporočila. Kaj pomeni ta dopolnit? Da bi to pojasnil Gospod najprej spregovori o tem kaj ni dopolnitev. Sveto pismo, tako On razlaga, Sveto pismo torej pravi »ne ubijaj«, ampak to za Jezusa ni dovolj, če se potem rani brate z besedami. Sveto pismo pravi ne prešuštvuj, toda to ne zadostuje, če se živi ljubezen umazano z dvojnostjo in lažnivostjo. Sveto pismo pravi »ne prisegaj po krivem«, toda ne zadostuje svečana prisega, če pa potem ravnamo hinavsko. (prim. Mt 21-37). V tem ni dopolnitve.

»Besede, ki jih je apostol Pavel namenil skupnosti v Korintu v drugem berilu, bi danes rad posvojil in jih ponovil pred vami: »Ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega« (1 Kor 2,1-2). Da, Pavlova bojazen je tudi moja, ko sem tukaj z vami v imenu Jezusa Kristusa, Boga ljubezni, Boga, ki je uresničil mir s svojim križem; Jezusa, križanega Boga za vse nas; Jezusa, križanega v tistem, ki trpi; Jezusa, križanega v življenju tolikih med vami, v mnogih ljudeh te države. Prihajam k vam, da bi vam oznanil Njega, da vas potrdim v Njem, saj je oznanilo Kristusa oznanilo upanja. On namreč pozna bridkosti in pričakovanja, ki jih nosite v srcu, veselje in napore, ki zaznamujejo vaša življenja, temo, ki vas mori in vero, ki jo kot pesem v noči dvigate k Nebu. Jezus vas pozna in vas ljubi. Če torej ostajamo v Njem, se nam ni treba bati, saj se bo tudi za nas vsak križ spremenil v vstajenje, vsaka žalost v upanje in vsaka žalostinka v ples.

»Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem bogoslužju so oznanjeni Blagri, kot so v Matejevem evangeliju (prim. Mt 5,1-12). Prvi in temeljni se glasi takole: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (v. 3).

Jezus je odvil zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« (Lk 4,17-21)

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Evangelij današnjega bogoslužja (Mt 4,12-23) pripoveduje o poklicu prvih apostolov, ki so ob Galilejskem jezeru pustili vse in šli za Jezusom. Nekateri izmed njih so ga že srečali po zaslugi Janeza Krstnika in Bog je položil vanje seme vere (prim. Jn 1,35-39). Sedaj pa se je vrnil, Jezus se je vrnil, da bi jih poiskal tam, kjer živijo in delajo. Gospod nas vedno išče, Gospod se nam vedno približa, vedno. Tokrat jim nameni neposreden klic: »Hodite za menoj!« (Mt 4,19). »Takoj sta pustila mreže in šla za njim« (v. 20). Zadržimo se pri tem prizoru. To je odločilni trenutek srečanja z Jezusom, trenutek, ki si ga bodo zapomnili za vse življenje in ki je vstopil v evangelij. Od tedaj so hodili za Jezusom, in da bi hodili za njim, zapustijo.

[Jezus je rekel:] »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« (Lk 15,4-7)

Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Sedeli so za mizo z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne daritve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« (Mt 9,9-13)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes obhajamo praznik Gospodovega krsta in evangelij nam predstavlja presenetljiv prizor. Prvič po skritem življenju v Nazaretu se je Jezus pojavil v javnosti. Prišel je do obale reke Jordan, da bi se dal Janezu krstiti (prim. Mt 3,13-17). Med tem obredom so se ljudje kesali in si začeli prizadevati za spreobrnjenje. Bogoslužna pesem pravi, da so se ljudje šli krstiti »z razgaljeno dušo in bosih nog«, z odprto dušo, ne da bi kaj prikrivali, to je s ponižnostjo in iskrenim srcem. Toda, ko vidimo Jezusa, ki se je pomešal med grešnike, obstanemo začudeni in se sprašujemo: zakaj je napravil to odločitev On, sveti od Boga, Božji Sin brez greha, zakaj je sprejel to odločitev? Odgovor najdemo v besedah, ki jih je Jezus namenil Janezu: »Pusti zdaj; kajti spodobi se, da tako izpolniva vso pravičnost« (v.15). Izpolniti vso pravičnost, kaj to pomeni?

»Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi. Tvoja pričevanja so čudovita, zato jih čuva moja duša. Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost. Velika je blaginja za tiste, ki ljubijo tvojo postavo, zanje ni nevarnosti, da bi se spotaknili.« (Ps 119,105.129-130.165)

»Dragi bratje, sestre, dober dan in dobro leto!   Začetek novega je zaupan Presveti Mariji, ki jo danes slavimo kot Božjo Mater. V teh urah prosimo za njeno priprošnjo za zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je včeraj zjutraj zapustil ta svet. Vsi skupaj se z enim srcem in eno dušo združujemo v zahvaljevanju Bogu za dar tega zvestega služabnika evangelija in Cerkve. Malo prej smo na televiziji v oddaji Po njegovi podobi videli življenje in delo papeža Benedikta.