Mirenski Grad stoji ob reki Vipavi onkraj katere je potekala rimska cesta Akvileja–Emona. Ta točka ni bila pomembna zaradi naravnih danosti, saj bivanje na tem kamnitem griču brez vode ni bilo mogoče, pomembna pa je bila zaradi rodovitnih polj ob reki Vipavi in neposredne bližine prometne rimske vpadnice Akvileja – Emona. Okolica griča je bila tu gotovo vedno poseljena in hkrati nekako vedno na očeh narodov, ki so se tu čez pretakali iz Rimskega cesarstva v barbarski svet in obratno.
Grič leži na 120 m nadmorske višine in ponuja čudovit razgled na Furlansko nižino, Dolomite, Julijske Alpe ter zgornjo Vipavsko dolino, nad katero se razprostira Trnovski gozd.
Cerkev predstavlja središče griča in privablja številne obiskovalce.
Nekdanja misijonska hiša in dom sester usmiljenk danes služi Centru za družine Mirenski Grad.
Lazaristi vodijo in spremljajo številne duhovne dejavnosti.
V domu potekajo duhovne vaje, kulturne prireditve, različna srečanja, sestanki in tečaji.
Sestre danes živijo v novozgrajeni hiši poleg pokopališča.
V bližini cerkve so pokopani lazaristi, sestre usmiljenke in nekateri mirenski župniki.
Osemindvajset svetih stopnic z vdelanimi relikvijami vabi k premišljevanju Jezusovega trpljenja.
Ob poti na grič stojijo kapelice s križevim potom in kapelica sv. Cirila in Metoda.
Lepo urejena okolica nudi prostor za premišljevanje in sprostitev.
