Ko se je tisti čas Jezus odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovóril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapústil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.« (Mr 10,17-30)
Kakšno se vam zdi vprašanje, ki ga nekdo postavlja Jezusu: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Meni se sliši precej trgovsko, v smislu koristi: 'Kaj naj ti dam, da dobim, kar si želim?' Jezusov odgovor razumem najprej kot nasprotovanje laskanju: »Samo eden je dober!« Potem pa našteva zapovedi, kar se zdi na prvi pogled zelo formalno. A če bolje pogledamo, o čem govorijo zapovedi, vidimo, da nas vabijo v odnos z bližnjimi. Čeprav smo vajeni, da jih razumemo kot izpolnjevanje pravil, v resnici vabijo k ljubezni do bližnjega: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Mar ni vse to nasprotje od vprašanja, kako naj nekaj dosežem zase?
Jezus tako najprej povabi k pozornosti do bližnjega, potem pa se ustavi ob premoženju. Tudi pri tem opozori, da je namenjeno bližnjemu, ne le sebi. Učenci so presenečeni, da se Jezus tako zelo spotika nad imetjem. Razlog več za to imajo, ker je bilo bogastvo v tistem času znak božjega blagoslova. Blagostanje je pomenilo, da te je Bog blagoslovil. Jezus pa ga je videl predvsem kot oviro. V čem?
Bogastvo nas dela odvisne, navezane na različne dobrine. Odvisen človek ne more ljubiti, ker ne more videti bližnjega, ampak se vrti okrog sebe in svoje koristi. Jezus nas vabi iz logike odvisnosti in koristi v logiko svobode in ljubezen. Za ljubezen je potrebno stopiti v prostor notranje svobode. Navezanost na takšno ali drugačno premoženje pa je nasprotje svobode.
Temu Jezus doda še nekaj – preganjanje, kar pa povezuje s svobodo. Učencem obljublja stokrat toliko že v tem življenju, vendar skupaj s preganjanjem. Cena svobode je torej preganjanje. Zakaj? Ljudje imamo radi stvari pod nadzorom. Vzvodi nadzora pogosto pomenijo korist. Če lahko nekomu nekaj ponudiš, lahko z njim upravljaš. Bolj ko je odvisen od tega, bolj je vodljiv. Zato nimamo radi svobodnih ljudi okrog sebe, radi imamo odvisne tj. vodljive:
Vse to so bogastva, ki so sama na sebi dobra. A Jezus si želi predvsem svobodnih ljudi. Ko vzgaja, tiho opozarja, da pri njem ni trgovske logike. Tudi če boš priden, boš lahko tepen. Pa ne zato, ker je dobro biti tepen, ampak zato, da te ne bo vodila korist, ampak čista ljubezen. Preganjanje oz. križ je tako pri Jezusu opozorilo, da ne vabi v učinkovito trgovanje, ampak v ljubezen, ki presega vsako korist.
Preganjanje pa ni le obljuba, ki spodbuja k preseganju koristi, ampak je tudi posledica zavzete hoje za Jezusom. Svoboden človek hočeš nočeš izzove nasprotovanje in preganjanje kot ga je izzval Jezus sam. Njega niso mogli ne voditi ne kupiti. S popolno ljubeznijo in svobodo je pravzaprav rušil okostenela pravila družbe in ustaljeni red. S tem je ogrožal voditelje, ker jim je na vsakem koraku spraševal vest. Bil je neobvladljiv, ker je razumel le jezik ljubezni in svobode. Ni ga bilo mogoče kupiti ali utišati. Temu je sledilo preganjanje in križanje.
Logično vprašanje bogatega mladeniča, kaj naj stori, da doseže večno življenje, izraža logiko koristi in trgovanja. Jezus nas vabi globlje v odnose, v ljubezen in svobodo. Mogoče bi mladeničevo vprašanje lahko obrnili: Kako naj živimo, da bomo lahko božje kraljestvo gradili tu in ga živeli naprej v večnosti? Jezus nas tako kot apostole vabi, naj se osvobajamo vsega, kar bi oviralo našo ljubezen in svobodo. Ve, kako hitro padamo v logiko koristi in odvisnosti, zato nas opozarja, naj se ne bojimo preganjanja, saj je božje kraljestvo vredno veliko več. Da bi mogli pogumno stopati po tej poti, naj nam v mesecu oktobru še posebej pomagata molitev rožnega venca.
