Spodbude in nagovori papeža Frančiška

 Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega.« (Apd 10,34-36)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Priliko, ki nam jo predstavlja evangelij današnjega bogoslužja (prim. Lk 16,1-13), se zdi, da ni lahko razumeti. Jezus pripoveduje zgodbo o podkupovanju: o nepoštenem oskrbniku, ki je kradel in potem, ko ga je njegov gospodar odkril, ravna zvito, da bi izšel ven iz te situacije. Sprašujemo se, v čem je ta zvitost, saj je pokvarjeno to, kar počne, v čem je torej ta zvitost? In kaj nam želi reči Jezus?

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnjega bogoslužja nam predstavlja tri prilike usmiljenja (prim. Lk 15,4-32). Tako se imenujejo zato, ker predstavijo usmiljeno Božje srce. Jezus jih je povedal, da bi odgovoril na godrnjanja farizejev in pismoukov, ki so govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi« (v. 2). Pohujševali so se, ker je bil med grešniki. Če je to za njih z verskega vidika pohujšljivo, pa Jezus s tem, ko sprejema grešnike in je z njimi, razodeva Boga, ki je takšen. Bog ne izključuje nikogar, za vse želi, da bi bili na njegovi gostiji, saj ima vse rad kot svoje otroke, vse, nihče ni izključen, vse. Te tri prilike povzamejo jedro evangelija, da je Bog Oče in prihaja nas iskat vsakič, ko smo izgubljeni.

»Otrok, že od svoje mladosti se oklepaj vzgoje, pa boš vse do sivih las našel modrost. Kakor orač in sejalec pristopi k njej in čakaj na njene dobre sadove. Res boš moral malo potrpeti, ko se boš trudil zanjo, a boš kmalu užival njene sadove.« (Sir 6,18-19)

V nedeljo, 4. septembra, je na Trgu sv. Petra potekala slovesna maša z beatifikacijo Janeza Pavla I. Med homilijo je papež Frančišek spregovoril o tem, kaj pomeni biti Jezusovi učenci: slediti mu po poti križa in iz življenja narediti dar, ki pričuje o velikodušni in usmiljeni ljubezni, ki jo ima On do nas. Zgled na tej poti nam je tudi novi blaženi, ki je »utelešal uboštvo učenca« ter »bil krotak in ponižen pastir. Imel se je za prah, na katerega si je Bog blagovolil pisati«.

 [Jezus je rekel:] »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in spet skril. Od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo. […] Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vsake vrste. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč.« (Mt 13,44.47-48)

»Svetniki so privlačna razlaga evangelija. Njihovo življenje je privilegiran zorni kot, iz katerega lahko vidimo veselo vest, ki jo je prišel oznanit Jezus, in to je, da je Bog naš Oče in da ljubi vsakega izmed nas. To je središče evangelija in Jezus je dokaz te ljubezni, njeno učlovečenje, njeno obličje.

»Vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. Odrešeni smo bili namreč v upanju.« (Rim 8,22-24)

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! V odlomku Lukovega evangelija bogoslužja te nedelje nekdo vpraša Jezusa: ''Ali je malo teh, ki se bodo zveličali?''. In Gospod mu odgovori: ''Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata'' (Lk 13,24). Ozka vrata je morda podoba, ki nas lahko prestraši, kakor da je zveličanje namenjeno le nekaterim izbranim ali popolnim. Toda to nasprotuje temu, kar je Jezus ob različnih priložnostih učil. Dejansko malo naprej zatrdi: »Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu« (v. 29). Torej ta vrata so ozka, a so odprta vsem! Ne pozabite tega.

»Dragi bratje in sestre, dober dan in lep praznik! Danes nam na slovesni praznik Vnebovzetja Blažene Device Marije evangelij predlaga pogovor med njo in njeno sestrično Elizabeto. Ko Marija vstopi v hišo in pozdravi Elizabeto, ji ta pravi: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« (Lk 1,42). Te besede, polne vere, veselja in začudenja so postale del »Zdravamarije«. Vsakič ko molimo to tako lepo in domačo molitev, storimo isto kot Elizabeta. Pozdravljamo Marijo in jo blagoslavljamo, ker nam prinaša Jezusa.