Spodbude in nagovori papeža Frančiška

»Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim!   Danes, na drugo adventno nedeljo, nam evangelij bogoslužja predstavi lik Janeza Krstnika. Besedilo pravi, da je »nosil obleko iz kamelje dlake in da se je hranil s kobilicami in z medom divjih čebel« (prim. Mt 3,4) ter da je vabil k spreobrnitvi. Tako je govoril: »Spreobrnite se, približalo se je namreč nebeško kraljestvo!« (v. 2). Pridigal je bližino. Skratka bil je strog in radikalen človek, ki bi se nam lahko na prvi pogled zdel trd in bi lahko vlival strah. Ob tem se lahko vprašamo: Zakaj ga potem Cerkev vsako leto predlaga za glavnega sopotnika skozi ta adventni čas? Kaj se skriva za njegovo strogostjo, za njegovo navidezno trdoto? Kakšna je Janezova skrivnost, katero je sporočilo, ki nam ga danes z Janezom daje Cerkev?

»Molim pa tole: naj vaša ljubezen čedalje bolj napreduje v spoznavanju in v vsakršnem zaznavanju, da boste znali razlikovati, kaj je boljše, in boste tako čisti in neomadeževani za Kristusov dan, izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo.« (Flp 1, 9-11)

»Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo želim!   V evangeliju današnjega bogoslužja poslušamo lepo obljubo, ki nas uvede v adventni čas: Vaš Gospod bo prišel (prim. 24,42). Vaš Gospod bo prišel. To je temelj našega upanja, je to, kar nas podpira tudi v najtežjih in najbolj bolečih trenutkih našega življenja: Bog pride. Bog je blizu in pride. Tega nikoli ne pozabimo! Gospod vedno pride, nas obišče, postane bližnji in se bo vrnil ob koncu časov, da nas bo zbral v svoj objem. Ob tej besedi se vprašajmo: Kako pride Gospod? In kako ga prepoznati ter sprejeti? Na kratko se zaustavimo pri teh dveh vprašanjih.

»Le v Bogu se spočije moja duša, od njega prihaja moja rešitev. Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava je, nikoli ne bom omahoval. Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega je moje upanje.« (Ps 62,2-3.6)

20. november 2022 praznik Kristusa, Kralja vesoljstva »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39) Dragi mladi! Tema Svetovnega dneva mladih v Panami je bila: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). Po tem dogodku smo nadaljevali svojo pot do novega cilja – Lizbone 2023 – in pustili, da v naših srcih odzvanja nujno Božje povabilo, naj vstanemo. Leta 2020 smo premišljevali o Jezusovi besedi: »Mladenič, rečem ti, vstani!« (Lk 7,14). Lansko leto nas je navdihoval lik svetega apostola Pavla, ki mu je vstali Gospod rekel: »Vstani! Postavljam te za pričo tega, kar si videl« (prim. Apd 26,16). Na razdalji, ki nam še manjka, da bi prispeli v Lizbono, bomo hodili skupaj z Devico iz Nazareta, ki je takoj po oznanjenju »vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39), da bi šla pomagat sorodnici Elizabeti. Skupni glagol treh tem je vstati, izraz, ki – to je dobro omeniti – privzema tudi pomen »vstati«, »prebuditi se v življenje«.

»Jaz pa sem rekel v svojem zadovoljstvu: »Ne bom omahnil na veke.« Gospod, v svoji dobrohotnosti si me postavil kot trdno goro. Ko si skril svoje obličje, me je obdala groza. K tebi, Gospod, kličem, svojega Gospoda prosim milosti […]. Moje žalovanje si mi spremenil v rajanje, strgal si mi raševnik in me opasal z veseljem.« (Ps 30,7-9.12)

»Dragi bratje in sestre, dober dan, lepo nedeljo želim! Današnji evangelij nas povede v Jeruzalem, v najsvetejši kraj, to je v tempelj. Tam so okoli Jezusa nekateri govorili o veličastnosti te mogočne stavbe »okrašene z lepimi kamni« (Lk 21,5). Toda Gospod je zatrdil: »Od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen« (v. 6). Potem še poveča dozo s tem, da razloži, kako v zgodovini vse razpade: bodo, pravi, revolucije in vojne, potresi in lakota, kužne bolezni in preganjanja (prim. vv. 9-17). Kot da bi rekel, da se ne sme polagati prevelikega zaupanja v zemeljske resničnosti, ki minejo. Gre za modre besede, ki pa nas lahko malo zagrenijo, saj gre že tako veliko stvari narobe. Zakaj ima torej Gospod tako negativne govore? Dejansko pa je njegov namen nekaj drugega. Gre za to, da nam podari dragocen poduk, oziroma izhod, ki nas bo izpeljal iz te nestalnosti.

Govor papeža Frančiška Dragi škofje, duhovniki, redovniki, redovnice in bogoslovci, pastoralni delavci, dober dan! Vesel sem, da sem med vami, v tej krščanski skupnosti, ki jasno kaže svoj »katoliški«, to je vesoljni obraz. Cerkev, v kateri živijo ljudje, ki prihajajo s številnih koncev sveta, ki prihajajo skupaj, da izpovedujejo eno vero v Kristusa. Msgr. Hinder, ki se mu zahvaljujem za njegovo služenje in za pozdravne besede, je včeraj govoril o »majhni čredi, ki jo sestavljajo migranti«. 

»Dragi bratje in sestre, lep praznik in dober dan!   Danes, ko praznujemo Vse svete, bi lahko imeli zavajajoč vtis. Lahko bi si mislili, da danes obhajamo tiste sestre in brate, ki so bili v življenju popolni, vedno dosledni, natančni, še več 'poškrobljeni'. Nasprotno pa današnji evangelij zanika takšen stereotipni pogled, to svetost s podobice. Jezusovi blagri namreč (prim. Mt 5,1-12), ki so osebna izkaznica svetnikov, kažejo na povsem nasprotno. Govorijo o življenju proti toku in o »revolucionarnem« življenju. Svetniki so resnični revolucionarji

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes med bogoslužjem evangelij pripoveduje srečanje med Jezusom in Zahejem, ki je bil vodja cestninarjev v mestu Jeriha (prim. Lk 19,1-10). V središču te pripovedi je glagol iskati. Bodimo pozorni: iskati. Zahej je namreč »poskušal videti, kdo je Jezus« (v. 3) in Jezus, je potem, ko ga je srečal, zatrdil: »Sin človekov je namreč prišel iskat in reševat, kar je izgubljeno« (v. 10). Zaustavimo se ob dveh pogledih, ki se iščeta: ob Zahejevem pogledu, ki išče Jezusa in Jezusovem pogledu, ki išče Zaheja.