»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim!
V odlomku Lukovega evangelija bogoslužja te nedelje nekdo vpraša Jezusa: ''Ali je malo teh, ki se bodo zveličali?''. In Gospod mu odgovori: ''Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata'' (Lk 13,24). Ozka vrata je morda podoba, ki nas lahko prestraši, kakor da je zveličanje namenjeno le nekaterim izbranim ali popolnim. Toda to nasprotuje temu, kar je Jezus ob različnih priložnostih učil. Dejansko malo naprej zatrdi: »Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu« (v. 29). Torej ta vrata so ozka, a so odprta vsem! Ne pozabite tega.
Za boljše razumevanje se je potrebno vprašati, kaj naj bi bila ta ozka vrata. Jezus vzame podobo iz življenja tistega časa. Najverjetneje se nanaša na dejstvo, da so, ko so se zaprla vrata mesta, ostala odprta samo ena, najmanjša in najbolj ozka. Domov se je torej moglo vrniti le skozi ta vrata.
Pomislimo sedaj na to, kar pravi Jezus: »Jaz sem vrata. Če kdo stopi skozme, bo rešen« (Jn 10,9). Hoče nam reči, da je za vstop v Božje življenje, v zveličanje, potrebno vstopiti skozenj, ne skozi nikogar drugega, sprejeti Njega in njegovo Besedo. Kakor je bilo potrebno za vstop v mesto, dobro se premeriti glede na ozka vrata, ki so ostala odprta, tako je kristjanovo življenje »po Kristusovi meri«, utemeljeni in oblikovani po Njem. Pomeni, da je mera Jezus in njegov evangelij, a ne to, kar mislimo mi, ampak to, kar nam On pravi. Gre torej za ozka vrata, a ne zato, ker so namenjena le nekaterim, ampak ker biti Jezusov pomeni hoditi za njim, zastaviti življenje v ljubezni, v služenju in darovanju samega sebe, kakor je to storil On, ki je šel skozi ozka vrata križa. Vstopiti v načrt življenja, ki nam ga Bog predlaga, zahteva zmanjšati prostor sebičnosti, skrčiti domišljavost samozadostnosti, zmanjšati višine ošabnosti in ponosa, prerasti lenobnost, da bi prešli k tveganju ljubezni tudi takrat, ko ta prinaša križ.
Konkretno pomislimo na tiste vsakodnevne geste ljubezni, ki jih z naporom peljemo naprej: na starše, ki se posvečajo otrokom z žrtvami in odpovedovanjem prostega časa zase, to so odprta a ozka vrata za njih. Pomislimo na tiste, ki se posvečajo drugim in ne samo lastnim interesom, koliko dobrih ljudi je takšnih. Pomislimo na tistega, ki se razdaja v služenju ostarelim, najbolj revnim in najbolj ranljivim. Pomislimo na tistega, ki si prizadeva delati naprej, kljub prenašanju težav in morda celo nerazumevanja. Pomislimo na tistega, ki trpi zaradi vere, a kljub temu še naprej moli in ljubi druge. Pomislimo na tiste, ki namesto, da bi šli za svojimi nagoni, odgovorijo na hudo z dobrim, najdejo moč za odpuščanje in pogum za ponovni začetek. To so samo nekateri primeri ljudi, ki niso izbrali širokih vrat lastnega udobja, ampak Jezusova ozka vrata, življenje, potrošeno v ljubezni. Te, pravi danes Gospod, bo Oče veliko bolj priznal, kakor pa tiste, ki mislijo, da so že rešeni, a so v resnici tisti, ki »ravnajo krivično« (Lk 13,27).
Bratje in sestre, na kateri strani želimo biti? Imamo raje lahko pot, na kateri bomo mislili samo nase ali pa izberemo ozka vrata evangelija, ki potisne v krizo našo sebičnost, a nas tako napravi sposobne sprejeti resnično življenje, ki prihaja od Boga? Na kateri strani smo?
Marija, ki je hodila za Jezusom vse do križa, naj nam pomaga meriti naše življenje po njegovem, da bomo tako vstopili v polno in večno življenje.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu, 21.8.2022)