Sobotni dopoldan je bil namenjen delu. S skupnimi močmi smo uspeli očistiti Marijin dom, pospraviti jaslice v cerkvi, skuhati kosilo, delali smo na vrtu in postorili še mnoga druga dela. Šolski otroci pa so se udeležili delavnice robotike, kjer so sestavljali robotke z Lego kockami.

Popoldan smo se zbrali v kapeli, kjer smo najprej poslušali nagovor voditelja g. Petra Žaklja. Predvsem smo se ustavili ob odlomku iz Svetega pisma Lk 12, 22-34. Spraševali smo se, če zmoremo zaupati Bogu, da bo poskrbel za nas in se v tem umiriti, in ali se za doseganje naših ciljev potrudimo kar največ zmoremo.

V soboto smo imeli še ustvarjalne delavice, večer pa smo zaključili s slavljenjem.

V nedeljo smo se ustavili ob odlomku Mr 1, 29-39. Jezus nam v njem daje zgled kako kljub delu, pozornosti in množici ljudi ostati miren. Če bi bili sami na njegovem mestu, bi verjetno zelo hitro postali sitni, ljudje bi nam bili nadležni, ker bi nas spremljali na vsakem koraku, v sebi bi bili nemirni. Jezus pa črpa moč iz stalnega stika in pogovora z Očetom. Z njim je eno. Vprašali smo se še kdaj v nas nastane največji nemir in ugotovili da je to takrat, ko se ne vzamemo zares. Le če bomo iskali resnico in Božjo voljo ter pogumno sprejemali opomine bližnjih, bomo v sebi gradili mir ter živeli v veselju.

Naše druženje smo zaključili z nedeljsko sveto mašo, s prošnjo, da bi zmogli zaupati Bogu, da vedno skrbi za nas ter tako ostali pogumni in veseli.