Dober večer, dragi bratje in sestre!
Vesel sem, da nas je ta noč pripeljala sem, pred jaslice, na betlehemske poljane. Verjamem, da vsi nosimo v sebi hrepenenja po resničnem miru in iskreni ljubezni. Prav zato je ta noč tako močna. Nagovarja tisti svet, za katerega pogosto v vsakdanjem življenju ne najdemo časa. A Bog vztrajno trka, da bi vstopil v naše hlevčke in štalce.

Pa poglejmo, o čem nam govorijo jaslice, ki so pred nami. Na kaj smo bili tokrat pri pripravi jaslic posebej pozorni? Pomislili smo, da stopa med nas Jezušček, ki zase kasneje pravi, da je pot, resnica in življenje. Razmišljali smo o tem, kakšno pot nam kaže, kakšno resnico nam prinaša in v kakšno življenje nas vabi. Tako so nastale jaslice v treh delih, ki so hkrati odsev malih kipcev nad njimi, podob Jezusa, ki je Pot, Resnica in Življenje. Te podobe so pred cerkvijo in na hribu v naravni velikosti.

Pot torej. Prvo, kar ste verjetno v cerkvi opazili, je mlečna pot, ki pelje z neba proti Betlehemskemu hlevčku. Bog stopa med nas. Za seboj pušča nebeško moč, sijaj in slavo. Hoče se roditi v življenju vsakega izmed nas. Hoče stopiti vate in vame. Želi prebivati v nama. Ne motijo ga naši grehi, napake in slabosti. Prišel nama je povedat, da naju je vesel, da verjame v naju. In kaj pričakuje od naju? Želi le, da mu odpreva vrata, da dovoliva, da vstopi.

V jaslicah izstopa trden most čez dolino. Človek bi pomislil, da je to tista pot, ki pelje k Jezusu. A ko pogledamo od bliže, lahko opazimo, da most ne povezuje ljudi z Bogom, ampak le ljudi pri enem ali drugem delu. Eden hiti orat, drugi nabirat, tretji cepit drva. Vsi, se zdi, hitijo delat. In najbrž po delu, hitijo na drugi konec, kjer jih spet čaka delo. No, ob poti vidimo tudi na videz zadovoljnega pastirja, ki poležava in gleda v zrak. Najbrž si misli: Po napornem delu, mi počitek nedvomno pripada. Mar ni to pogosto naš ritem življenja? V adventu smo slišali, naj dvignemo glave, naj pogledamo v daljavo, da bomo videli dlje in srečali Odrešenika. Na robu mesta je On, ki nas vabi, da se učimo tudi ustaviti. Vabi nas na pot srečanja. Saj vemo, da pogosto hitimo v delo, ker ne verjamemo, da se je mogoče umiriti. Hitimo v trgovino, da bi s kupovanjem zapolnili praznino in si kupili lastno ceno. Jezus nas vabi na pot srečevanja s seboj. Vabi nas na pot srečanja z drugim v sočutju in ljubezni. On sam je ta pot. Odprimo mu vrata, da vstopi in zaživi z nami.

Na vaši levi strani je resnica. Tam vidimo modre, ki so stopili na pot v iskanju resnice. Gredo za zvezdo svojega življenja. Vedo, da je resnica vedno več od tistega, kar že razumejo, kar vedo in kar živijo. Zvezda življenja jih vodi h kralju resnice. Veseli so, da so našli kralja, ki jim bo povedal vse o življenju. Slava modrih in njihova moč zaradi novorojenega kralja ni omajana. Drugače pa je s Herodom. Strah ga je, da bo novorojeni prinesel resnico o njem na dan, zato da pomoriti vse dečke mlajše od dveh let. Jezus tudi njega vabi, naj gre na pot, pot iskanja resnice, a Herod jo zavrni. Pojdimo za kralji, na pot, na pot iskanja resnice o življenju.

Tretji del jaslic pa govori o življenju. Svet nam pogosto ponuja življenje v različnih razvadah, zabavah in svobodi brez odgovornosti. Jezus razume naše želje. Ne zgraža se nad našimi iskanji. Tako je Bog po Janezu Krstniku nagovarjal Heroda, naj svoje življenje spremeni. Herod je rad poslušal Janeza, a pot v novo življenje ni lahka. Zabave, ugled, užitek so zapeljali Heroda, da je zaradi Herodiade vzel življenje Janezu Krstniku. S tem ga je vzel tudi sebi! Ubil je življenje, ki mu ga je ponujal Bog! Drugi del teh jaslic pa govori o svetu, ki je življenje sprejel. Pastirje je novica o novem življenju razveselila. Obisk angela jim je prinesel novo veselje, novo življenje. Rojstvo Jezusa je bilo odgovor na njihova iskanja. Bilo je tisto več, pot, ki ni bila brez cilja; resnica, ki ni bila le za dan ali dva; življenje, ki je bilo izpolnitev njihovih hrepenenj.

Dragi bratje in sestre. Najbrž se najdemo v vseh podobah vsaj malo. Bog nas vabi, naj se ne zgražamo ne nad seboj, ne nad drugimi. Vabi nas, da mu odpremo vrata srca, da vstopi. Vabi nas na pot za njim, pot sočutja in ljubezni. Želi, da ob njem iščemo resnico, ki osvobaja, da v njem najdemo polnost življenja, po katerem hrepenimo. Verjamem, da je to svet, ki ga vsi iščemo, zato vam želim, da bi se nocoj potopili vanj in bi iz njega nikoli ne izstopili.