Sobotno dopoldne smo pričeli s skupnim delom. Ena skupina se je odpravila na njivo, druga je čistila prostore Marijinega doma, tretja je očistila okna. Nekateri so bili tudi Miklavževi pomočniki pri zavijanju daril, saj je imel sam v teh dneh veliko dela. Spet drugi pa so v kuhinji pripravljali slastno kosilo, ki nam je po delavnem dopoldnevu še kako teknilo. Skupaj smo opravili veliko dela in v tej zavzetosti nas je pohvalil tudi voditelj g. Peter Žakelj. Poudaril je, da naša zavzetost pri delu izvira iz hvaležnosti, da je tisto kar naredimo lepo. Uporabil je zelo zanimivo prispodobo, kako vrtnar gleda na plevel, ki duši kulturo, ki jo prideluje na vrtu. Plevel je greh, ki duši naše življenje. Lahko ga sproti plevemo – gremo k spovedi, si prizadevamo za dobro, lahko pa vse skupaj zastrupimo samo da ga ne bo – potlačimo vsa naša slaba dejanja. Vendar nas tudi to ne bo pripeljalo k Očetu. Jezus nam je lahko dober zgled v tem, kako ni osredotočen na greh, ampak na življenje. V nadaljevanju sobotnega popoldneva smo imeli še različne ustvarjalne delavnice. Skupaj smo igrali pri glasbeni delavnici, pakirali sivine pripravke, nekateri so nadaljevali s pripravljanjem in zavijanjem daril, fantje so urejali napeljavo, otroci pa so poslušali zanimive pravljice. Po večerji smo se zopet zbrali in si najprej po skupinicah in nato še vsi skupaj podelili naša razmišljanja in spoznanja.

V nedeljo smo se pri skupnem pogovoru ustavili ob Priliki o izgubljenem sinu, ob kateri smo spoznavali, da smo prepogosto podobni starejšemu sinu, saj smo osredotočeni na greh in na pravice, ki jih imamo. Pogosto se izgubimo v krivici, da drugemu ni potrebno storiti nečesa, kar moramo mi. Tako pa začnemo tekmovati z drugimi in se postavljati nad nje ter jih prezirati. Jezus nas opozarja, da s tako držo ne bomo obrodili sadu. Sadu, ki je za pravega kristjana hvaležnost ter ljubezen do bližnjega. Če se bomo trudili za oboje, bo to obrodilo pravi sad spreobrnjenja in polnega življenja.  Zadali smo si, da bo to naše vodilo za letošnji adventni čas in da si bomo na tej poti med seboj v spodbudo in oporo.

Za konec pa nas je na zaključni družinski maši obiskal še sam Sveti Miklavž in nas razveselil s toplo in spodbudno besedo in lepimi darili.