Naše druženje smo pričeli s skupno večerjo, dan pa zaključili z molitvijo križevega pota na Mirenski Grad.

V sobotno jutro nas je popeljal lazarista g. Petra Žaklja z nagovorom. Spomnil nas je, čemu služi vse, kar delamo. Ali znamo biti zvesti v malih stvareh? Preostanek dopoldneva je bil namenjen še zadnjim pripravam za večerno praznično sveto mašo. Po kosilu pa smo si naša razmišljanja podelili v manjših skupinah in nato še pred vsemi povzeli bistvo.

Med pogovorom, so otroci v Marijinem domu spoznavali življenje Marije. Spoznali so, da je bila Marija večino časa živela običajno življenje, doživela pa tudi veliko težkih in bolečih dogodkov. Vendar je vse svoje življenje delala za Boga in mu bila zvesta v malih in velikih stvareh.

Zvečer je sledila praznična sveta maša, ki jo je daroval lazarist g. Peter Žakelj. Spomnil je na težke poletne dni, ko je požar nebrzdano pustošil po Krasu. Poudaril je, da je ogenj brez nadzora uničujoč, vendar pa je tudi življenjskega pomena. Vernike je spomnil, da notranji ogenj gori tudi v slehernem od nas.

Po maši je sledila procesija z lučkami in petimi litanijami, nato pa molitveno bdenje ob Žalostni Materi Božji.

V nedeljo smo se po zajtrku zbrali najprej na skupnem pogovoru, ki mu je sledil pogovor po skupinah. Razmišljali smo o Žalostni Materi božji in njeni gorečnosti. Pri tem smo si zastavili vprašanje kaj je naša gorečnost. Otroci pa so med tem razmišljali, kako so lahko tudi sami zvesti v malih stvareh. Odkrili so, da če se vsak dan trudimo za male stvari, tako kot Marija, nam bo lažje biti zvest tudi takrat, ko bo v življenju zelo težko in bo potrebno biti zvest v velikih.

Nedeljsko slovesno sveto mašo je daroval generalni vikar koprske škofije, msgr. Slavko Rebec, ob somaševanju lazaristov in okoliških duhovnikov. Po maši je sledilo druženje in pogostitev, romarji pa so si lahko v dvorani Gnidovčevega doma ogledali tudi razstavo fotografij, ki so nastale ob požaru.