V nedeljo, 6. aprila, smo na Mirenskem Gradu imeli mašo za družine in mlade, po njej pa križev pot. Otroci so pred začetkom križevega pota pripravili križe iz vejic in jih okrasili s preprostim cvetjem, ki se je ponujalo ob poti. Križe so nato odlagali k postajam ali jih nesli do konca križevega pota.

Ob koncu smo nekaj posameznikov in družin vprašali, kaj jih je pri maši oz. na križevem potu najbolj nagovorilo. Njihove vtise delimo tudi z vami.

»Nama z možem veliko pomeni pridiga, saj lahko ob njej razmišljava cel teden. Od tokratne nama najbolj ostaja v spominu, kako jaz in midva v naši družini gradiva dom. Ali se trudim za to, da dajem prostor vsem družinskim članom doma ali se jaz umikam v svoj svet in nikogar ne vidim. Po maši sva vedno vesela snidenja s prijatelji, otroka pa proste igre z drugimi otroki. Tokrat smo se po maši skupaj odpravili na družinski križev pot po maši. Bilo je zelo lepo!« (družina P.)

»Pri maši se me je dotaknila pesem Ozdravi me, besedilo gre takole: Ni težko ohranit vere, ko nam vse dobro gre, naš plan uresniči se. Toda v času preizkušenj, ko vdirajo se nam tla to čas je zaupanja. Sledi prošnja za vero in ozdravitev. Dotaknil se me je tudi Jezusov usmiljeni pogled na ženo. Kot nam je v pridigi razložil Peter, Jezus nikomur od nas ne šteje grehov, ampak želi da v polnosti zaživimo, da iščemo življenje. Zelo lepo mi je, da me Jezus tako sprejema, želim si iskati življenje.« (N. Š.)

»Nagovorila me je pridiga, ki nas spodbuja, da smo kot dobri vrtnarji. Dober vrtnar se ne ukvarja zgolj s tem, da vrt očisti plevela, temveč je njegovo glavno delo, da pridela zelenjavo. Če to prispodobo prenesemo na naše odnose, razumemo, da je ukvarjanje izključno s plevelom, torej napakami, brezplodno; medtem ko je gojenje zelenjave, torej skrb za to, da bi okrepili naša dobra dejanja do drugih, tisto edino, kar zares prinaša življenje in sad.« (E. O.)

»Pri križevem potu me je nagovorilo to, da se postaja, ko Jezus pade, trikrat ponovi. To, da velikokrat pademo oz. nam spodleti, je torej realnost hoje za Jezusom. V spominu pa mi ostajajo tudi postne pesmi, so mi zelo všeč.« (M. K.)

»Otrokom od pridige najbolj ostaja, da se ne smemo vrteti le okrog sebe, ampak moramo videti bližnjega in odgovoriti na njegove potrebe. Staršem pa, da se veliko preveč vrtimo okrog greha in lastne popolnosti, premalo pa se zavzemamo za dejavno ljubezen: videti bližnjega in se zanj zavzeti.« (družina L.)

»Od pridige mi najbolj ostaja, da je treba videti druge, ne le sebe.« (A. L.)

»V molitvi križevega pota sta se me dotaknili misli, da velikokrat tudi mi s svojimi dejanji obtežimo Jezusov križ in da nas Bog brezpogojno ljubi tudi, ko delamo napake. » (N. P.)