Papež Leon XIV. – nagovori in spodbude

Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Bodi pogumen, vstani, kliče te!« In odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in prišel k Jezusu. Jezus mu je odgovoril in rekel: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je rekel: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim. (Mr 10,49-52)

Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd. Z delavci se je dogovoril za en denarij na dan in jih poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ Rekli so mu: ›Ker nas nihče ni najel.‹ Dejal jim je: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ (Mt 20,1-7)

»Jezus je odgovoril in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da je šel po tisti poti neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je potoval. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil.«  (Lk 10,30-33)

Papež Leon XIV. je nadaljeval cikel katehez, ki jih je v jubilejnem letu začel Frančišek z naslovom Jezus Kristus, naše upanje. Svojo prvo katehezo je namenil Jezusovim prilikam in v ospredje postavil priliko o sejalcu. »Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sédel, vsa množica pa je stala na obrežju. In veliko jim je povedal v prilikah. Dejal je: »Glejte, sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo na pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« (Mt 13,1-9)