V vsakem od nas živijo hrepenenja - po razumevanju, sprejetosti, bližini ...
V nas pa je položeno tudi hrepenenje, da bi rasli - v odnosih, svojih sposobnostih in iskanju tega, kar je resnično lepo in dobro.
Slediti hrepenenjem je včasih težko, ker se moramo pri tem truditi.
Poleg tega smo lahko potrti, ko naša hrepenenja niso izpolnjena.
Včasih bi zato raje obupali in jih kam zakopali.
Ko pa jim sledimo, lahko osrečimo sebe in naše bližnje.
V eni od družin so zapisali tako:
Bližajo se prazniki in letos našo družino spremlja bolečina.
Babici se je zdravstveno stanje poslabšalo (demenca) in je morala pred nekaj meseci v dom za ostarele.
V naši družini imamo navado, da za Miklavža skupaj spečemo piškote in jih ponoči raznosimo sorodnikom pred domove.
Ko smo se pripravljali na ta družinski običaj, smo se zavedli, da letos babici ne bomo mogli prinesti darila kot običajno, saj zdaj živi precej daleč.
Sprva nas je ta misel zelo potrla. Razmišljali smo, kako bi jo vendarle lahko razveselili in se odločili, da ji bomo pripravili majhen božični aranžma.
O naši ideji smo povprašali zaposlene v domu ostarelih.
Niso bili ravno navdušeni. Rekli so, da na oddelku za dementne osebe predmeti krožijo
in se izgubljajo ter da zato nima smisla, da karkoli nosimo.
Ob teh besedah smo podvomili v smiselnost naše ideje,
a odločili smo se da bomo sledili hrepenenju po sprejetosti in bližini –
babici smo hoteli biti blizu in ji dati občutek, da ni sama.
Šli smo k njej na obisk in ji prinesli božični aranžma.
Malce nam je bilo težko, saj nas ni prepoznala,
a je njeno iskreno veselje ob naši majhni pozornosti, razveselilo tudi nas.
Ko smo jo naslednjič obiskali, je aranžma še vedno krasil njeno nočno omarico,
sestre pa so nam povedale, da se ob njem občasno ustavijo tudi drugi stanovalci oddelka in ga nemo občudujejo.
Droben aranžma je v babičin dom prinesel drobtino veselja.
Včasih ne moremo odpraviti bolečine ali spremeniti okoliščin,
vendar se v vsakem trenutku lahko odločimo,
da bomo sledili temu, kar v nas kliče po dobrem.
Takrat nastanejo drobni trenutki, ki nas povežejo in prinesejo nekaj življenja – za druge in za nas.
Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas:
Po čem hrepenite – po bližini, razumevanju, potrditvi?
Se vam je že zgodilo, da ste ob dvomu ali strahu skoraj opustili neko lepo gesto,
pa ste jo vseeno naredili? Kaj je iz tega zraslo?
Kaj si v globini ob prihajajočih praznikih želite? Pripovedujte si o tem.
In še naloga za družine:
Tudi v tem tednu vas vabimo, da si v družini zavestno vzamete čas drug za drugega.
Odložite telefone in bodite skupaj – v pogovoru, igri, tišini ali preprostem cartanju na kavču.
Pogovarjajte se o tem, po čemer hrepenite ob prihajajočih praznikih: po miru, bližini, razumevanju in času drug za drugega.
Tudi če pride do nesoglasij, ne obupajte, temveč vztrajajte v bližini.
Naj bo ta teden priložnost, da se znova povežete in v praznike vstopite bolj povezani.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.