V vsakem človeku živi globoka želja po bližini – po tem, da bi bil sprejet, 
slišan in da bi lahko z drugimi delil življenje takšno, kot je.
Družina je prvi prostor, kjer se ta želja lahko uresničuje, 
a hkrati tudi prostor, kjer se najhitreje pokažejo razpoke v odnosih. 
Ob vsakodnevnih obveznostih, utrujenosti in skrbeh se pogosto zgodi, 
da drug drugega začnemo doživljati kot samoumevne ali celo kot breme, namesto kot dar.

In vendar nas prav majhni trenutki povezanosti znova spomnijo, 
da si v resnici vsi želimo isto – biti skupaj, biti blizu, biti drug drugemu v veselje. 
Ko si vzamemo čas, ko se ustavimo in zares pogledamo bližnjega, 
lahko odkrijemo, da je pot do globljih odnosov preprosta, a zahteva pogum in odločitev.

V eni od družin so se vprašali, ali hrepenijo po tem, da bi bili skupaj. Zapisali so tako: 
V pogovoru smo ugotovili, da se v vsakdanjem življenju pogosto vedemo, 
kot da nam je bližnji prej v nadlogo kot v veselje. 
Otroci se večkrat zbadajo in prepirajo, zakonca pa sva pogosto vsak v svojih skrbeh in se težko veseliva drug drugega. 
V resnici pa si vsak od nas želi, da bi imel ob drugem prostor zase in da bi lahko bili resnično skupaj. 
Podelili smo tudi trenutke, ko smo to bližino že doživeli.

V družini imamo tri hčerke. Mlajši dve si pogosto želita družbe najstarejše, 
vendar si ta zanju redko vzame čas, saj ga raje nameni šoli, teku ali počitku. 
Mlajši hčerki sta jo nekaj časa še prosili za družbo, potem pa sta obupali 
in staršem le še kdaj potožili, da sestra zanju nima časa.

Nedavno pa smo prejeli povabilo k sodelovanju pri pripravi praznovanja materinskega dne v naši vasi. 
Najstarejša hči se je tokrat zavzela, pripravila priredbi skladb in k sodelovanju spodbudila tudi sestri. 
Skupaj so vadile in z veseljem pripravile glasbeno točko. 
Želja, da bi naredile nekaj lepega za skupnost, je naše otroke povezala.

Tudi zakonca si želiva več medsebojne povezanosti. 
Pogosto se zgodi, da po napornem dnevu ostaneva vsak pri svojih skrbeh, najin pogovor pa se vrti predvsem okoli vsakdanjih opravil. 
Minuli vikend pa je bil drugačen. Mož si je vzel čas in skupaj s sinom dokončal projekt – sestavila sta police za čevlje. 
Sin mi je ponosno pokazal izdelek, sama pa sem bila vesela ne le opravljenega dela, ampak tudi povezanosti med očetom in sinom. 
Ko sem to možu povedala, je med nama zrasel občutek bližine in spoštovanja, ki ga oba pogosto pogrešava.

Ugotovili smo, da si vsi v družini želimo biti skupaj, vendar se ob tem, ko nismo uslišani, odzivamo vsak po svoje. 
Mlajši hčerki se običajno umakneta, starejša pa poseže po tistem, kar ji je poznano in varno. 
Tudi zakonca pogosto zapadeva v storilnost, ki naju navidezno ščiti pred bolečino osamljenosti in odtujenosti. 
Ko pa zmoremo preseči naučene obrambne drže in si upamo stopiti v pristen odnos z bližnjimi, nam je lepo in smo resnično lahko skupaj.

Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas ...
Kako pa je pri vas? 
Se zmorete ustaviti ob bližnjem in graditi odnos, ki vaju v globini povezuje? 
Kaj vam pri tem pomaga? Kaj vas ovira? 
Kaj vam tak odnos prinaša?

In še naloga za družine ...
Na list papirja naj vsak član družine obriše svojo dlan, pri tem pa dlani razporedite tako, da se med seboj stikajo oziroma povezujejo. 
V svojo dlan naj vsak zapiše, kaj ga ovira pri tem, da bi mu bilo lažje biti skupaj z bližnjimi, ter tudi, kako namerava to oviro premagovati. 
Nato vsako dlan razdelite na sedem delov. 
V prihajajočem tednu si prizadevajte, da boste bolj pozorni na potrebe drug drugega in se nanje odzivali z odprtostjo in pripravljenostjo. 
Vsak večer si vzemite čas za kratek pogovor o tem, kako vam je šlo čez dan. 
Če ste uspeli opaziti bližnjega in se potrudili odgovoriti na njegove potrebe, pobarvajte en del svoje dlani. 
Želimo vam, da vam do konca tedna uspe pobarvati celotne dlani. 
Tako boste na papirju ustvarili simbol medsebojne povezanosti, v svojih odnosih pa več veselja in pristne bližine.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.