Evangelij druge nedelje pa nas nagovarja, naj iz središča svojega vsakdana umaknemo lastno vrtenje okoli sebe ter tja postavimo našega Odrešenika – Jezusa, ki prihaja. Blišč in hrup decembra nas lahko od tega zlahka oddaljita, zato je še toliko bolj pomembno, da iščemo prostor za notranji mir.

V tem duhu smo nekaj posameznikov in družin vprašali, kako se pripravljajo na božične praznike in kaj jim pomeni adventni čas. Njihovi odgovori bodo morda nagovorili tudi vas ter vam pomagali, da se boste lažje pripravili na Jezusov prihod.

Naj nam božični prazniki res prinesejo mir, bližino in medsebojno povezanost.

»Adventni čas mi veliko pomeni. Doživljam ga kot novo priložnost za to, da se bolj ustavim v molitvi in razmišljanju, da bi prišla bliže Bogu, kar se v hitrem tempu življenja hitro izgubi. V adventu se skušam več ustavljati ob adventnih svečkah, razmišljati in moliti, ter se tudi s spovedjo pripraviti na to, da bi za Božič lahko bolj doživela božjo bližino. Zelo lepa mi je božična devetdnevnica, ki se je sicer ne morem udeležiti vsak dan, jo pa zmolim doma.« (Nuša)

»Advent je za naju čas, ko se lahko umiriva, ustaviva ob sebi in premisliva kako živiva. 
Glede praznikov si želiva, da nebi šel ta čas prehitro mimo, zato se poskušava ustaviti, si vzeti čas za pogovor o nama in za molitev.« (Ema in Jernej) 

»Vsako leto si želim, da me čas ne bi prehitel in da me december s svojo naglico, lučkami in nakupi ne bi posrkal vase. Trudim se, da bi vsak dan začela z jutranjo molitvijo, ki mi pomaga ostati mirna in usmerjena k bistvenemu. Ob večerih doma prižgemo adventni venček. Ob njem si podelimo, kako je minil naš dan: kaj je bilo lepo, kaj težko, kaj nas je razveselilo ali utrudilo. Na koncu pa ob njem še zmolimo. Pri pripravah na Božič me zelo nagovarjajo tudi Petrove pridige, ki nas vedno znova vračajo k tistemu, kar je res pomembno. Pogosto jih poslušam na poti do brezdomcev v Novi Gorici, tako se umirim, misli se mi zbistrijo in lažje se pripravim tudi na srečanje z njimi.« (Nastja)

»Ob adventnih pridigah lazarista Petra Žaklja skušamo na advent gledati kot na povabilo,  da preverimo našo pripravljenost – kot vprašanje, ali je naše življenje res zgrajeno na trdnem temelju Evangelija. Pogosto smo prepričani, da je potem pa ob globljem pogledu opazimo, kje vse so še “luknje”. Želimo si, da bi jih bilo čim manj, in verjamemo, da nam adventne pridige pomagajo, da jih znamo prepoznati in postopoma zakrpati. 

Na božične praznike se pripravljamo tako, da si vsak večer, kolikor je mogoče, vzamemo čas za molitev ob adventnem venčku. Ob tem vsak pove svoje prošnje in zahvale, povezane z dogajanjem tistega dne ali na splošno. Moj mož zelo rad ustvarja jaslice, zato nas je že novembra povabil, da bi kot družina razmislili, kakšno sporočilo želimo letos prikazati. Vsako leto se namreč trudimo, da bi jaslice odražale temo, ki je za našo družino v tistem času posebej pomembna.
Po praktični plati pa se skušamo vnaprej organizirati glede opravil, za katere želimo, da so urejeni še pred prazniki, da lahko zadnji teden pred božičem preživimo bolj mirno. Tako nekaj stvari smo že uskladili, nekaj pa nas še čaka.« (družina Uršič)

»V naši družini se v adventnem času poskušamo ustaviti ob adventnem venčku ter si vzeti več trenutkov za skupen pogovor, igro, ustvarjanje, peko in načrtovanje božičnih praznikov. Božič nas navdaja z veseljem, saj v nas prebuja hrepenenje po medsebojni bližini. Včasih pa se prikrade tudi kanček strahu, ali bomo znali opaziti drugega, poskrbeti zanj in tako med nami graditi pravi dom.« (družina Lapanja)

»V adventnem času v naši družini vsako nedeljo prižgemo svečko na adventnem venčku. Nato jo prižigamo tudi vsak večer ob družinski molitvi. Kadar nam uspe, si vzamemo čas še za branje adventne zgodbe. Po zadnji adventni nedelji otroci radi sodelujejo pri okraševanju hiše in pri postavitvi jaslic.
Božičnih praznikov se vedno zelo veselimo. Trudimo se, da so to dnevi, ko se umirimo in si vzamemo čas drug za drugega, čeprav nam ne uspe vedno tako, kot si zamislimo in si želimo.« (družina Mezinec)