Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj. Če me kdo ljubi, se bo dŕžal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To vam povem, dokler sem še med vami. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jn 14,15-16.23-26)
Sprašujem se, zakaj Jezus imenuje Svetega Duha Tolažnik. Če je Evangelij vesela novica, zakaj potrebujemo tolažbo? Jezus je učencem napovedal svoje trpljenje, smrt in vstajenje. Vemo, da apostolu Petru trpljenje ni šlo v račun. In vendar Jezus vztraja, da bo trpljenje zadelo vsakega, ki mu bo sledil. Najbrž je ena najpomembnejših nalog Svetega Duha prav tolažba v bolečini, ki se rojeva iz tega, da Jezusu sledimo.
Pomislimo, kaj nas največkrat boli. Najbrž to, da marsikaj ni po naše, da stvari po človeško gledano ne gredo prav (prepiri, ločitve, stranpota mladih, zgrešene politične odločitve, vojne itd.). Pogosto bi radi presegali svoje omejitve, pa jih preprosto ne moremo. To je naša bolečina. In kje iščemo tolažbo? Najbrž so najbolj običajna pota tolažbe: hladilnik, sladkarije, nakupovanje, beg v virtualni svet, v svet novic. Potem pa je tu še svet omame, spolnosti itd.
Kakšno tolažbo pa nam prinaša Sveti Duh Tolažnik. Jezus pravi, da bo tolažba v tem, da nas bo Sveti Duh spominjal tega, kar nas je On učil in nas bo učil to izpolniti. Kako naj bi torej prejemali tolažbo od Svetega Duha Tolažnika. Mogoče na še najbolj zgoščeno o Jezusovem sporočilu spregovori podoba o izgubljenem raju. Adam in Eva sta v raju imela vsega na pretek, le iz drevesa na sredini raja naj bi ne jedla. To je bilo drevo življenja in drevo spoznanja dobrega in slabega. A v svoji nenasitni želji, da bi imela vse, sta segla tudi po sadu na drevesu sredi vrta.
Ko danes poslušamo o duhu Tolažniku, mi prihaja najprej na misel, da tolažbo lahko najdemo prav v tem, če prepuščamo spoznanje in življenje v božjih rokah. Če se potrudimo sprejeti Božjo voljo in verjeti, da se Bog ni zmotil, najdemo tolažbo v Njem. Ko iščemo resnico, pa je sami niti ne moremo spoznati, se lahko pomirimo, v zaupanju Bogu, da on že ve, zakaj je nekaj dobro in prav.
Tolažba je tudi v tem, da se lahko zanesemo, da smo na pravi poti, če se podredimo Očetu. Resnice nam ni potrebno izumljati. V Božjih rokah je in lahko se umirimo v svoji nemoči. Velika tolažba je tudi, ko zmoremo sprejeti, da se bližnji noče podrediti Bogu, in da zato edinost ni mogoča. Ostaja bolečina a tudi mir. Ker vemo, da vse vodi Bog.
Stara zaveza nam govori tudi o drevesu življenja. V Novi zavezi vemo, da je to drevo Jezus sam. Tudi logiki tega drevesa se je človek uprl. Če v istem duhu izsiljujemo življenje in ga iščemo v sadovih, ki nam, če poslušamo Boga, niso na voljo, potem pravo življenje in veselje izgubljamo. Kljub temu, da je odpoved pogosto težka, da se nam celo upira, pa nam vendar le sprejemanje omejitev in križev v življenju prinaša polnost življenja. Tolažba je prav v spoznanju, ki nam ga prinaša Sveti Duh, da ni krivica, če si ne moremo vedno vsega privoščiti. Pristno veselje in življenje sta v tem, da živimo v poslušanju Božje volje, da odkrivamo in živimo življenje, kakor si ga je zamislil Bog sam.
In v čem še vidim temelj tolažbe, ki jo prinaša Sveti Duh Tolažnik? Spominja nas na Jezusov nauk o dobrem Očetu, ki je najlepše povzet v priliki o izgubljenem sinu. V življenju se najbrž najdemo v enem ali drugem sinu. Mlajši ni imel nikoli dovolj in je šel po svetu, starejši pa je bil nezadovoljen doma. In v čem je tolažba. Oča ima neskončno rad oba. Oba bi rad razveselil in ga boli, ko nista zadovoljna z življenjem. Veseli se mlajšega sina, ki se vrne in spodbuja starejšega, ki godrnja nad mlajšim sinom.
Sveti Duh Tolažnik nas vedno spominja, da smo ljubljeni božji otroci. Bog nas ljubi, tudi v grehu in zablodah. Vabi nas, da ga tudi mi vzljubimo in se veselimo v njegovem domu.
Naj bo današnji praznik, ko obhajamo spomin prihoda svetega Duha, utrditev v veri, da je Bog po Svetem Duhu resnično z nami, da za nas skrbi in nas ljubi neglede na našo nemoč in grešnost.
