n24 Peter izpove vero, Jezus napove svoje trpljenje

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezarêje Filípove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi: Eden od prerokov.« In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovóril in rekel: »Ti si Kristus.« Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govóril.
In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in posváril Petra: »Poberi se! Proč od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.« (Mr 8,27-35)

Križ – prazno znamenje ali pot v življenje


Jezus sprašuje, za koga ga imajo ljudje in kaj pravijo učenci, kdo, da je. Apostol Peter prepozna v Njem Odrešenika. Razume, da je Božji sin in da prihaja kot Kristus, Božji maziljenec, ki bo človeštvu prinesel odrešenje. Na Petrov odgovor Jezus odgovori z razmišljanjem o svojem trpljenju, kar pa Petru nikakor ne gre v račun: če je Božji sin, ne more trpeti. Jezus ga ostro zavrne. Pa ne le zavrne, celo nadaljuje, da trpljenje ni le njegova pot, ampak pot vsakega, ki mu želi slediti. 

Do vstajenja učencem ta božja logika ni šla v glavo. Po vstajenju so jo počasi vendarle dojeli. Kaj pa mi? Ali razumemo naše krščanstvo kot pot križa? Mislim, da ne. Križ smo naredili za znamenje, ki ga naredimo pred molitvijo, a samo v sebi nima tistega sporočila, ki bi ga moralo imeti. Križ je okras v domu, ne pa vsebina naših domov. Križ je podoba na oltarju, ne pa tudi znamenje daritve in povabilo k našemu darovanju. 


Zakaj? V študentskih letih sem poslušal razmišljanja, da je križ cena odrešenja in spraševanje, ali nas ne bi mogel Bog odrešiti kako drugače. Na vse to nisem slišal odgovora. Križ je ostal cena odrešenja, kaj to pomeni, pa ni nihče prav dobro razumel. V luči evangelija počasi razumem, da je križ pravzaprav Jezusova pot in naša pot v odrešenje. Jezus nam po poti križa prinaša odrešenje, mi pa po poti za njim odrešenje prejemamo. Brez križa ta pot preprosto ni mogoča. Zakaj? Preden si odgovorimo, poglejmo, kakšen križ je nosil Jezus.


Prvi križ, ki ga je Jezus naložil nase, je bil križ jasli. Če se je hotel Bog približati človeku, prav vsakemu, tudi najbolj zapuščenemu, na robu družbe, se je moral roditi v veliki revščini, nemočen, do konca razlaščen samega sebe. Sprejel je križ jasli.


Drugi križ je križ tridesetletnega molka. Ker je hotel kot človek zoreti za svoje poslanstvo, se je trideset let uril v obrtniški delavnici. Križ molka je pot tihega in vztrajnega zorenja.


Tretji križ je križ oznanjevanja. Čeprav je bilo to njegovo prvo poslanstvo, pa je bilo povezano z odporom ljudi do resnice, prave svobode in globlje sreče. Vsi bi radi, da bi šlo vse na lahko, resnica in svoboda sta težki. Zato je Jezus ves čas doživljal odpor. To je bil križ oznanjevanja, ki je zbujalo nasprotovanje.


Šele četrti križ je tisti, na katerega je bil dejansko razpet in je na njem umrl. Zvestoba resnici se ni mogla končati drugače kot na križu. S tem pa se je Bog do konca razlastil.


In kaj je križ Jezusovih učencev? Ker je življenje z Jezusom vedno pot, je prvi križ hoditi po poti. Radi bi se ustavili, si postavili šotore in rekli: na cilju smo. A polno življenje je mogoče le, če vztrajamo na poti osebne rasti. To je križ.


Drugi križ je križ neizpolnjenih hrepenenj. Bog je v nas položil hrepenenja in strasti, ki nas ženejo k neskončnemu in bodo le v neskončnosti izpolnjena. Križ je vztrajati v hrepenenjih, ne da bi segali po končnih potešitvah. In prav tisto, kar nas žene naprej, je hkrati križ: naša hrepenenja in strasti.


Tretji pa je križ svobode. Radi bi se utaborili tudi v pravilih in obvladljivih okvirih. Vendar nas to pušča prazne. Svoboda je težka, svoboda z Jezusom še težja, saj nas vodi prek človeških okvirov v neskončnost. Lažje se je okleniti pravil, zapovedi in prepovedi. Jezus pa nam ponuja pot blagrov. Pot neskončne svobode in preseganja. 


Križ torej ni nek dodatek k naši veri, ni okras v domu ali podoba na oltarju. Je predvsem drugačen pogled na življenje. V novo življenje je mogoče le s križem, prek Kalvarije v vstajenje. To velja za Jezusa in velja zame in zate. Ne bodimo kakor Peter pred vstajenjem, ki se je upiral križu. Križ je edina pot do resnične zmage, tako zame kot zate!

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si