n21 Kristus ima besede večnega življenja

Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« (Jn 6,60-69)

Trda beseda ali hrana za življenje

Današnji evangelij bi bil že četrti, ki govori o istem dogodku, vendar ga je preteklo nedeljo prekinil praznik Marijinega vnebovzetja. Ljudje iščejo Jezusa zaradi kruha, On pa jim govori, da ni prišel, da bi delil kruh, ampak prinašal polno življenje. Poslušalci so na začetku pripravljeni Jezusu prisluhniti. Ko pa začne razlagati, da je on sam kruh življenja, jim ni prav. Godrnjajo, kako je lahko Jezus kruh življenja, če pa poznajo njegove domače in vedo, od kod je. A Jezus ne popusti in pravi: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« Judje ugotavljajo: »Trda ta beseda, kdo jo more poslušati« in množično odhajajo.

Če so poslušalci na začetku pogovora Jezusu sledili in želeli priti do drugačnega kruha, se nazadnje izkaže, da iščejo le odgovor na svoje trenutne potrebe in želje. Sam bi pričakoval, da bi Jezusa spraševali podrobneje, kako bo dal sebe v hrano in kaj to pomeni jesti njegovo meso in piti njegovo kri. A to očitno za poslušalce ni težava. Videti je, da razumejo, da Jezus ne popušča v pogledu na življenje. Ne da se zavesti, češ, da je površno življenje, življenje iz dneva v dan, v redu. Oni bi radi mir, Jezus pa jih vznemirja z zahtevo po nečem višjem. Poslušalci imajo v resnici svoje želje po telesnem kruhu, po ugodju in miru, Jezus pa vztrajno ponuja polno življenje. Ne sprejema kompromisov in ne pozna polresnic. Zanj ostaja jasno načelo, kot pravi na drugem mestu: Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«

Če tako pogledamo, lahko rečemo, da so ljudje Jezusa pravzaprav dobro razumeli. Čeprav se nikomur niti sanjalo ni o zadnji večerji, ko bo postavil zakrament evharistije in o sveti maši ter evharističnem kruhu in vinu, ki ga bomo uživali še dva tisoč let po njegovi smrti, so razumeli bistveno. Jezus ne želi biti kralj, ki bi ljudstvu ugajal in odgovarjal na njihove plitve potrebe. Hoče biti kralj, ki jih bo popeljal v polno življenje.

Pri tem pa se zatakne tudi današnjemu verniku in Cerkvi na splošno. Iz vere smo naredili nekakšen lepotni dodatek, ljubiteljski klub, turistično agencijo, politično stranko, vse po meri svojih želja in koristi. Vse to briše sled za bistvom Jezusovega oznanila. Središče sporočila je polno življenje, ki je v hoji za Jezusom, Besedo življenja, kot ugotavlja apostol Peter. To ni beseda, ki koristi, ampak je beseda, ki daje polno življenje. Ni beseda, ki bi ugajala, ampak beseda, ki pogosto tudi rani, vendar vedno daje polno življenje.

Kaj pa je polno življenje? Pomeni slediti temu, za kar smo ustvarjeni. Je podobno kot bi rekli pri tej ali oni napravi: da jo izkoristimo do konca npr. da mobitel ni samo za klic, ampak omogoča še takšno in drugačno povezavo, oz. da avto nima samo ene prestave, ampak jih ima pet ali šest. Jezus ne želi, da vozimo ves čas v prvi prestavi.

Polno življenje pomeni, da živimo v vedno globljem spoznanju o sebi, o svetu in o drugih. Pomeni, da ne živimo le na površju stvari. To zahteva napor, vendar odpira popolnoma nova obzorja. Podobno je hoji v hribe. Jezus ne želi, da se ustavimo na prvem hribčku in rečemo, da smo na cilju. Vabi nas vedno višje, kjer se obzorje razširi.

Polno življenje pomeni tudi živeti v popolni zvestobi resnici in popolnem zaupanju, da On vse vodi. Jezus nas vabi, da sledimo resnici, četudi se ne izplača, da živimo v zaupanju, ki se zdi nesmiselno. S tem nam odpira pogled v neskončnost in vrata v večnost.

Vse to je bilo za takratne poslušalce pretežko. Vendar Jezus ne nalaga novih bremen. Nasprotno! Ker ve, da vsega sami ne zmoremo, daje sebe v hrano. Ne želi, da se lomimo pod težo zapovedi, ampak da živimo preprosto z Njim, da hodimo z Njim in z Njim pristopamo k drugačnemu obedu, kjer prejmemo moč, za življenje v veri.

Pred nami je izbira: Ali bomo gledali na Evangelij in Jezusa kot na ponudbo polnega življenja ali kot trdo besedo. Ali bomo razumeli Jezusov nauk kot dodatno zahtevo ali kot hrano za življenje? Od našega odgovora je odvisno, ali bomo vozili ves čas v prvi prestavi ali pa bomo prestavili v višjo.  Vsekakor je vožnja z vsemi šestimi prestavami lepša! 😉

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si