n13 - Jezus pokliče deklico nazaj v življenje

Ko se je tisti čas Jezus prepèljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam in ga zelo prosil, rekoč: »Moja hčerka je v zadnjih zdihljajih. Pridi in položi roke nanjo, da ozdraví in ostane pri življenju!« In odšel je z njim.

Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj. V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge.

Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Obrnil se je v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

Ko je še govóril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« In nikomur ni dovôlil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani! Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. On pa jim je strogo naróčil, naj tega nihče ne izve, in je vêlel, naj ji dajo jesti. (Mr 5,21-43)

Graditi božje kraljestvo

Pretekle nedelje je Jezus v evangelijih govoril o božjem kraljestvu. Primerjal ga je z gorčičnim zrnom, ki je najprej drobno in neznatno, potem pa zraste iz njega veliko drevo, da lahko v njem najdejo zavetje mnoge ptice. Ta izredna moč je skrita v drobnem zrnu in se, kakor Bog hoče, razplamti in daje življenje. Podobno je s pšeničnim zrnom.

Ko je Jezus končal te prilike, je odšel v čoln, kjer je spal sredi viharja. Ko so ga učenci prestrašeni zbudili, jih je pograjal, zakaj mu ne zaupajo. Zapretil je vetru in morju ter ju pomiril. S to priliko nam želi pokazati, kako Bog vodi naša življenja in svet okrog nas. Moči nimamo v svojih rokah, ampak nam je podarjena od znotraj. Je kakor neverjetna moč v semenu. Prav tako nimamo v oblasti Boga. Če se le ta odloči, se prebudi. Če hoče, pomiri veter in vihar. Če hoče, bosta stiska in nevarnost takoj minili. Pogosto se zdi, da spi, a evangelij nas vabi, da zaupamo, da je z nami.

Danes nam evangeljski odlomek prinaša zelo drugačno sliko. Jezusa ves čas stiska množica in pričakuje njegovo pomoč. Preseneča že njegov mir v srečevanju z ljudmi. Ne zavrti se okrog sebe. Ne tarna, da je utrujen, niti se ne napihuje, ker je tako zelo iskan. V današnjem svetu tega nismo vajeni. Bolj smo navajeni, da se nekdo, ki je iskan in slaven, s tem ponaša. Jezus pa je ves na razpolago vsem, ki ga prosijo za pomoč. Deluje tiho in umirjeno ter ne išče ničesar zase.

Vidimo tudi, da Jezus ne izgublja živcev, ko množici pritiska nanj. Nasprotno! Pozoren je do vsakega posameznika. Ko ga predstojnik shodnice prosi, takoj odide z njim, da ozdravi njegovo hčer. Kljub temu da je na poti k Jairu, ostaja v stiku s seboj in z ljudmi okrog sebe. V množici prepozna ženin dotik. Ne meni se spotikanje, ampak bolni ženi pomaga. Ni mu odveč pomoč nekomu, ki je za pomoč prosil že vse in se je šele na koncu zatekel k njemu. Lahko bi se mu zdelo zamalo, a se za to sploh ne meni. Vidi stisko in nanjo odgovarja.

Nič veliko drugače ni, ko pride do Jaira. Množica se mu posmehuje, ko pravi, da deklica ni umrla, ampak spi. Tudi tu se ne meni za posmeh. Z izbranimi apostoli gre do nje in jo obudi k življenju. To je čudovit lik oznanjevalca, duhovnika, kristjana. Takšni naj bi bili: pozorni, vztrajni, nezamerljivi, ljubeči in odločni.

Če je kaj v ospredju pri Jezusu, je to ljubezen do Očeta in do ljudi. Njegova želja je, da bi se imeli med seboj radi. To ga vodi v vsem delovanju. Zaveda se, da ga Oče ljubi, pa tudi da je poslan, da ljubezen prinaša bližnjim. Kljub temu da je Bog, se zanaša na Očetovo moč, ki je v njem, ne na svojo. Deluje iz Očeta in ne iz sebe. Največje veselje mu je, da lahko širi ljubezen in spolnjuje Očetovo voljo.

Svet okrog nas deluje zelo drugače, zato je prav, da se zavedamo, k čemu nas vabi Jezusov zgled. Včeraj smo obhajali praznik apostolov Petra in Pavla. Tako pri enem kot drugem ne častimo njunih sposobnosti, ampak zavzetost za dobro, prizadevanje, da bi božjo ljubezen približala ljudem. Včeraj so bila mašniška posvečenja. Pomembno je, da v Cerkvi ne nasedamo posvetni logiki zvezdništva. V Cerkvi ne potrebujemo izredno nadarjenih in sposobnih ljudi, ampak ljudi, ki bodo z vsem srcem sledili Kristusu in ga prinašali svetu.

Molite za duhovnike, da bi bili prave podobe Kristusa, ki ne pobira avtogramov, ne zbira sledilcev, ne šteje objav ipd. Molite in spodbujajte, da bi bili duhovniki zavzeti v ljubezni do najbolj odrinjenih in pozabljenih, do tistih, ki se utapljajo v svojih skrbeh in problemih. Nenazadnje pa ste tudi vi verniki povabljeni, da širite ljubezen med ljudi. Naj nas v ljubezni ne ustavita ne posmeh, ne zgražanje. Naj iz nas deluje božja, ne naša moč.

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si

Pridiga

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si