Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj tega ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govóril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. Poveličal me bo, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.« Jn 16,12-15
Jezus je učencem v naprej povedal, da bo odšel od njih. Zavedal se je, da vsega, kar jim govori, še ne morejo razumeti. Gotovo niso razumeli trpljenja, ki ga bo moral sprejeti. Upali so na zmago, a je bila ta zelo drugačna od tiste, ki so si jo predstavljali. Jezus jim je s tem predstavljal, kako v spoznavanju resnice lahko rastejo, hkrati pa govoril tudi o delovanju Svete Trojice. Razlagal jim o Duhu resnice, ki ga bo razodeval, ko bo jemal iz njegovega in o Očetu, ki ga bo oznanjal. Tako poudarja, da je Bog kljub raznolikosti v sebi edin. To razodetje Svete Trojice lahko razumemo kot vodilo za naše notranje delovanje in odnose. Bog želi, da bi bili tudi mi tako edini in povezani v eno občestvo. Vabi nas v dialog, v katerem spoznavamo resnico, ki je ena sama.
Svet je daleč od takšne notranje naravnanosti. Učitelji povedo, kako boleče je, ko si kateri od učencev v nekem trenutku spremeni spol. Na enkrat pred njimi ni več iste osebe, ampak je nekdo drug. Mnogi otroci doživljajo bolečo izkušnjo ločitve staršev. Dva, ki sta si obljubila zvestobo v edinosti, se na enkrat razideta. Ne obsojam ljudi, ki se jim to zgodi, vprašanje pa je, zakaj se nam to dogaja in kaj lahko storimo, da bi se temu izognili.
Mislim, da smo najprej odpovedali v zavesti, da smo lahko eno, a da moramo v tej enosti rasti. Rasti moramo najprej v sebi, potem pa v dialogu. Kje se še kaže, da ne verjamemo, da smo ustvarjeni za edinost? Poglejmo držo staršev pri vzgoji otrok. Kako pogosto starš sprašuje majhnega otroka: kaj bo jedel, kaj bo oblekel, kaj bo delal itd. Včasih vseh teh vprašanj ni bilo. Danes se dostikrat vzgoja vrti okoli otroka. Nekoč je moral otrok poslušati starše, danes pa marsikdaj le starš posluša otroka.
Kaj s tem starši sporočate? Da pravzaprav ne veste, kaj je dobro za otroka. Pa ne le to, ampak tudi da ne veste, kaj je na splošno dobro. Tako se utrjuje zavest, da je vsak popolnoma drugačen in da nas nič ne povezuje. Rešitev ni v tem, da se vrnemo nekaj desetletij nazaj in rečemo, da bo otrok počel to, kar vidi pri odraslih. Tudi tam je nekaj zmanjkalo. Spomnimo se, kako je Jezus kot otrok učil vzgajati Jožefa in Marijo. Pri dvanajstih letih jima je povedal, da mora biti tam, kjer je njegov Oče! S tem ju je opomnil, da sta poklicana, da se pri vzgoji neprestano ozirata na Boga. Le v Njem bosta lahko odkrivala, kaj morata storiti zanj.
Kaj se nam je pravzaprav zgodilo? V Evropi je vzgoja nastala iz jasne zavesti, da smo božje podobe in da je Bog eden. V njem smo odkrivali resnico o svetu in o sebi. Na Njem in na Evangeliju smo kot družba razvili celotno filozofijo. Ostala so le še pravila. Odnos z Bogom se je izgubil. Pozabili smo, da je vsak enkraten in zato v vzgoji pogosto izvajali nasilje. Namesto da bi rešitev našli v iskanju skupne resnice v Bogu, smo prišli na idejo, da je resnic več in da enkratnosti bližnjega ne moremo razumeti.
Tako smo danes pred dejstvom, da:
Posledično smo priče nasilja v družini, šoli in družbi. Ker se mnenja sploh ne izmenjujejo, ampak vsak svoje le izsiljuje, ni sprejemanja in smo zato nerodovitni: ni rodovitnih odnosov, ni zdravih skupnosti.
Vrniti se moramo k pogledu na Boga. Ponovno moramo priti do spoznanja, da Resnica ni lastnina, ampak dar, ki ga prejemamo v poslušanju. Dovoliti moramo, da nas drugi oblikuje. Ne moremo graditi odnosov na tem, da ima vsak svoj prav. Resnica, ki izvira iz iskanja in poslušanja, ne bo več pomenila grožnje za nadvlado in izničenje posameznika, ampak bo vez edinosti.
Sveta Trojica nas torej vabi na pot spoznavanja Resnice. To je pot dialoga in jasnega zavedanja, da smo le v Bogu lahko eno. Naša vzgoja mora težiti za jasnimi spoznanji in ne smemo se izgubljati v misli, da je resnic več. Ena je, če bo Bog naša Resnica, bomo sposobni tako dialoga kot vzgoje.
