»Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki jih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubite svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«
»Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« Lk 6,27-38
Slišali smo, da Jezus svoje učence vabi, naj ljubijo svoje sovražnike . Opozarja jih, naj se varujejo, da bi bila njihova dobrota vezana na plačilo oz. povračilo in pravi: Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. Če torej poenostavimo, gre pri ljubezni do sovražnikov v prvi vrsti za preseganje tržne logike. Ne glede na to ali se ti neko dejanje izplača ali ne, moraš ljubiti. Takoj ko čakaš na povračilo, na korist, to očitno ni več ljubezen. Če torej hočemo doseči Jezusovo normo, naj ljubimo tiste, ki nam delajo hudo, potem se moramo ustaviti pri bolj preprostih dejanjih ljubezni .
Ljubezni se učimo že v družini. Poglejmo, ali v njej vlada logika, h kateri nas Jezus spodbuja. Ko prihajajo k meni na pogovore različne pari, je ena najpogostejših težav, da se eden od njih v nekem trenutku postavi, in sicer ko:
Običajen odziv drugega je:
Takšna reakcija je človeško gledano zelo logična. Težavo vidim še posebej v tem, da kristjani ne vidimo, da to ni ljubezen . Zdi se, da smo iz zakonskega odnosa naredili nekakšen lastniški odnos, v katerem mora drugi ustrezati nekim normam oz. našim predstavam, sicer prvi ne bo naredil nič več. A težava, da se eden v paru zapre, bi morala biti po Jezusovem zgledu le spodbuda, da prvi še bolj ljubi drugega . S svojo ljubeznijo, ki se v takšni preizkušnji prečiščuje, bi moral dajati zagon tistemu, ki je nad vsem obupal ali pa se mu preprosto ne ljubi več. To ne pomeni, da bo prizadevanje drugega prebudilo. Pomeni pa, da bo prvi ohranil ljubezen in zavzetost za življenje.
O takšni ljubezni oz. takšnem problemu govori tudi prilika o izgubljenem sinu. V njej je dobri Oče zgled pristne ljubezni. Nad mlajšim sinom, ki hoče premoženje, ni razočaran. Pusti mu svobodo in ga čaka, da se vrne. Starejši sin pa ob bratovi vrnitvi pokaže vso svojo zagrenjenost. Kaže na krivico, ki jo doživlja in pestuje, ko si predstavlja, da dela brez koristi in plačila. Povod za to je drža mlajšega brata, češ: »Če njemu ni treba delati, bi lahko tudi jaz užival.«
Najbrž po naših družinah prevladuje trgovska ljubezen starejšega sina in primanjkuje ljubezni dobrega Očeta. Težava zakonskega odnosa se nadaljuje v odnosu do otroka , ki so le toliko dobri, kolikor se odzivajo na pričakovanja staršev. Od tam naprej seveda otroci gradijo oz. gradimo nove odnose z isto logiko: Ljubimo tiste, ki nam delajo dobro.
Ko nam Jezus naroči, naj ljubimo svoje sovražnike, za začetek ne ciljajmo previsoko. Ne razmišljajmo, kdo nas sovraži, pomislimo raje, kako je svobodna naša ljubezen do naših bližnjih. Ali vztrajamo v dobrem do njih, ne glede na odziv?
Šele če bomo zmogli ljubiti, ne da bi pričakovali plačilo, bomo lahko v Jezusovem duhu na križu rekli: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Pot do tja je strma in težka. Naj se torej začenja med najbližjimi.