Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13-16)
da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. To je misel, ki me v evangeliju posebej nagovarja. Jezus ločuje dvoje: luč, ki jo nosimo v sebi in sveti pred ljudmi ter dobra dela, ki jih bodo ljudje na nas videli. Šele potem sledi, da bodo ljudje lahko prepoznali in slavili našega Očeta, ki je v nebesih.
Jezus pravi za nas: Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta! Zdi se, da hoče reči, da kristjan ne more ne biti luč in sol. Če je nekdo kristjan, je luč, je sol. In kaj je ta luč, ki sveti pred ljudmi? To niso dobra dela! Luč naj bi svetila pred ljudmi, da bi dobra dela lahko videli! Torej, kaj je luč?
Najprej je to prizadevanje, da bi živeli iz Božje besede in izpolnili Božjo voljo. Kristjan ne ustvarja svojega življenja, ampak ob Božji besedi odkriva, spoznava in uresničuje, kar je Bog vanj položil. Če se spomnimo evangeljskih odlomkov zadnjih nedelj, vidimo, da nas je spremljala misel, da je za kristjana vodilo Božja beseda. Preteklo nedeljo je bila ta povzeta v blagrih. Biti luč pomeni najprej slediti blagrom, v katerih je izpolnjevanje Božje volje najbolje povzeto v zadnjem. V njem Jezus pravi: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« Ne glede na ceno je za kristjana bistveno, da živi iz Božje besede. To mu daje globlji smisel in mu prinaša luč. Iz nje more svetiti drugim. Tako živi apostol Pavel. V berilu smo slišali: »Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega … da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji môči.« (1Kor 2,2,5)
Drugo zaradi česar je kristjan luč, je življenje v notranjem veselju. Prvi blagor pravi: Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Kristjan je božji ubožec. Je človek, ki je vesel, da ga Bog ljubi. To mu zadošča. Vse kar se mu dogaja, je prav in dobro, ker Bog vodi njegovo življenje. Iz te neskončne obdarjenosti in Božje skrbi zanj ljubi ljudi okrog sebe. Kaj pomeni ljubiti? Veseliti se! Kristjan v vsakem človeku vidi čudovito Božjo podobo. Res je ta včasih skrita, vendar jo zre v ozadju in verjame vanjo. Veseli se bližnjega! Spomnimo se Frančiška Asiškega, ki prepeva v mrazu in lakoti, ter se veseli neskončne božje ljubezni. Ljubi gobavca kot bogatega.
Še ena luč pa je kristjanov odnos do trpljenja. Kristjan se ne boji trpljenja. Trpljenje je del življenja, je pot ljubezni. Ne razmišlja, ali bo bolelo ali ne, vedno se odloča po ljubezni in ne gleda na ceno. Teža življenja je logična posledica izbire ljubezni. Trpljenje ni krivica, je pot do uresničevanja ljubezni, do izpolnjevanja Božje volje, do pristnega veselja. Pogumen pogled na trpljenje je luč, ki jo kristjan prinaša svetu. Pomislimo na patra Pija, ki je vse življenje nosil Jezusove rane. Zaradi tega je doživljal preganjanje, a je bil vedno pogumen. Vesel je bil, da lahko trpi v ljubezni za druge in s Kristusom odrešuje.
Živeti torej v prizadevanju, da bi izpolnili Božjo voljo, v sebi gojiti veselje ter pogumen pogled na trpljenje je pravzaprav luč, ki naj bi kristjan bil. Mogoče se zdi preveč zahtevno, pretirano ločevanje med dobrimi deli in lučjo, ki jih osvetljuje, vendar je jasno, da naša naloga ni nič drugega kot kazati na Luč, ki je Kristus sam. Če postavljamo v ospredje svoja dela, na prvo mesto ne stavimo Božje besede in ne sprejemamo trpljenja v božji luči, potem nismo kristjani. Z dobrimi deli smo lahko socialna ustanova kot kaka druga. Ena izmed mnogih, ki pa ne prinaša Odrešenja. Prinaša le trenutno olajšanje trpljenja.
Živeti v veselju iz Božje besede in gledati na trpljenje v luči odrešenja spreminja pogled na svet. Prinaša smisel tudi v trpljenju. Daje življenje tudi tam, kjer ga naša dela ne morejo. Naj bomo torej prava luč!
