Ko je tisti čas Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« (Mt 5,1-12)
Čeprav so blagri temelj Jezusovega veselega sporočila, so nam najbrž vedno znova težko razumljivi. Ob njih se sprašujemo, zakaj naj bi se veselili uboštva, žalosti, preganjanja in zasramovanja. Mar si ne želimo vsi rezultatov pri svojih prizadevanjih, uspehov in sprejetosti? Kako naj bo nekaj dobrega celo to, da smo zaradi vere ali prizadevanja za dobro deležni posmeha in prezira? In vendar misli Jezus zelo resno. Tokrat se bom za razlago zatekel k evangeliju pretekle nedelje. Naj nam ta pomaga razumeti sporočilo blagrov.
Spomnimo se, da smo preteklo nedeljo poslušali poročilo o začetku Jezusovega oznanjevanja. Jezus je nastopil v Zábulonovi in Neftálijevi pokrájini. »Ljudstvo,« pravi, »je sedelo v temi in prebivalo v deželi smrtne sence.« Ljudje so živeli v temi utrujenosti in naveličanosti od rimske nadvlade. Izčrpani so bili od vseh mogočih pritiskov ter brezvoljni, ker se je zdelo, da ni mogoče ničesar spremeniti. Evangelij pravi, da je v njihovo temo Bog sam stopil kot luč. Hodil je ob jezeru in vabil ribiče z besedami: »Spreobrníte se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« Povabil jih je k spreobrnjenju. Ponudil jim je nov pogled, novost, ki jim bo vrnila upanje. Vabil jih je naj pustijo mreže. Želel jih je narediti za ribiče ljudi. Z besedami: »Hodi za menoj,« je vsakemu ponudil bližino, ki ga je pritegnila. Pustili so mreže in šli za njim. Želeli so si videti, kje stanuje in kaj dela. Ostali so pri Njem.
V Jezusovem nastopu lahko izluščimo tri pomembne elemente: luč, spreobrnjenje oz. novost, hoja za Njim oz. bližina.
LUČ V čem je v duhu današnjih blagrov Jezus luč? On je luč upanja, ker nam sporoča, da je Bog, dobri Oče, vedno z nami. Če je bilo v Stari zavezi le blagostanje znamenje, da Bog skrbi za človeka, prinaša Jezus drugačno sporočilo. S svojim življenjem pokaže, da je Oče vedno z njim in pove, da bo tudi On z nami do konca sveta. Njegovo upanje ne temelji na tem, da nas nič ne bo bolelo, da bo vse šlo gladko ipd. Kakor pri Njem ni šlo vse po Njegovih predstavah, tako tudi nam ne bo šlo. Vendar pa je obljuba njegove bližine tista, ki daje moč, da v preizkušnjah vztrajamo. Trpljenje in neuspehi za kristjana niso več razlog za obup. V težkih trenutkih lahko odkrivamo bližino z Bogom, ki je tudi sam za nas trpel in umrl.
SPREOBRNJENJE – NOVOST Da bi razumeli, zakaj trpljenje, preizkušnje idr. ni razlog za obup, je potreben drugačen pogled na svet. Tega nam prinašajo blagri. So novost, ki nas presega in prav zato daje upanje in moč, da v preizkušnjah vztrajamo. V novem pogledu je tudi žalost lahko lepa, ker jo premagujemo z veseljem in upanjem. Tudi nasprotovanje je smiselno, če vemo, da je to pot Jezusovih učencev. Ko v ljubezni in prizadevanju za resnico doživljamo nasprotovanje, lahko v luči blagrov razumemo, da le sprejemanje božje volje kot vodilo v življenju, pelje v pravo in trajno veselje.
HOJA ZA NJIM – BLIŽINA Ko je Jezus vabil učence, naj hodijo za Njim, jih je vabil v bližino, v oseben odnos. Tudi to je novost blagrov. Stara zaveza je govorila predvsem o mogočnem in močnem Bogu. Izrael se je z orožjem boril za obljubljeno deželo. Jezus pa govori o ljubečem očetu in nas tudi sam vabi v bližino, da se ob njem spočijemo. Krotkost, usmiljenje in prizadevanje za mir ter čistost, so temeljni kamni, na katerih lahko gradimo bližino z Bogom in ljudmi. Bog kot krotko jagnje stopa med nas. Tudi nas vabi, da prav takšni stopamo v odnos z Njim in svojimi brati in sestrami. Z blagri nas spodbuja, da se odpovemo moči in vsakemu nasilju, tudi tistemu, ko bi radi dokazali resnico. Le krotka in čista bližina prinaša veselje, po katerem hrepenimo.
Blagri so torej novost, ki jo prinaša Jezus. So drugačen pogled na svet. Zato tudi sam pravi, da prinaša mir, ki pa ga svet ne more dati. Njegova pot je ozka in strma, a vodi v življenje, medtem ko nas ta svet vabi na široko in zložno pot, ki prej ali slej pripelje v nesrečo.
Novost blagrov je naša luč. Prinaša upanje v temo našega doživljanja, temo življenja, ki se ji ne moremo izogniti. Le trdna zavest, da je Bog vedno z nami, nam daje pogum. Ta je luč v življenje. Novost blagrov je hkrati tudi pot do novih odnosov. Čeprav si vsi želimo bližine, pa se radi oklepamo moči in popolnosti. Le v krotkosti in priznavanju nepopolnosti je mogoča bližina, ki jo iščemo. Tudi to nam prinašajo blagri.
Naj bodo torej blagri, kljub njihovi zahtevnosti, naše vodilo.
