n03 - Jezus izpolnjuje Izaijevo prerokbo

Ko je Jezus slišal, da so Janeza vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. Zapústil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrájini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: ›Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja! Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo velíko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasijala svetloba.‹ Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrníte se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«

Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedêjem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in onadva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.

Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom. (Mt 4,12-23)

Oznanjal je evangelij kraljestva

Evangeljski odlomki zadnjih treh nedelj nas popeljejo skozi srečevanje med Jezusom in Janezom Krstnikom do Jezusovega nastopa. Tokrat je pred nami v polnem zagonu. Oznanja nebeško kraljestvo oz. evangelij kraljestva, ozdravlja in vabi izbrane, naj hodijo za njim.

Ker je danes nedelja Božje besede, bi se rad ustavil kar ob Besedi, ki naj bi jo oznanjali. Pred časom mi je prišla v roke knjiga nekdanjega prefekta kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov Roberta Saraha z naslovom Katekizem duhovnega življenja. Da bo moja beseda zagotovo zvesta nauku Cerkve, se naslanjam nanj. Zdi se namreč, da v naši Cerkvi ne oznanjamo vedno istega Evangelija, iste Božje besede.

Kar me je posebej nagovorilo, je avtorjev poudarek, da ima Božja beseda enako vrednost kot evharistični kruh. To potrjuje z naukom cerkvenih očetov skozi stoletja. Kakor skrbno pazimo, da ne pade posvečena hostija ali le drobec nje na tla, tako naj bi skrbno pazili, da Božja beseda ne pade v prazno. Noben drobec Božje besede naj se ne izgubi! Pomislimo, ali je naš odnos do Božje besede resnično takšen, pa naj bo to vprašanje oznanjevanja ali poslušanja. Naj tokrat omenim nekaj vidikov našega oznanjevanja, ki so v luči Božje besede in tudi kardinala Saraha, ki je bil dolga leta varuh pristne Božje besede, zelo zaskrbljujoči.

Božja beseda celo posvečenim ni vodilo! Ne govorim o problemu naše grešne narava. Vsi padamo. Težava je, da Evangelij nikakor ni v zavesti našega življenja. Ko sem se pred kratim pogovarjal z nekim duhovnikom in je beseda nanesla na politiko. Z njim sem delil stališče, da je bilo neko dejanje NSi nepošteno. Ni se ustavil ob nepoštenosti, ni branil drže zaradi pravice, ampak preprosto z besedami: meni pa je v redu, da je ta politik naredil tako, ker mi oni drugi ni všeč. Torej je to, kar oznanjamo, le prazna beseda in se ravnamo po tem, kar nam je všeč! Podobno se mi je zgodilo, ko sem pred leti v pogovoru na nekem sestanku duhovnikov zagovarjal jasno stališče, kaj menim, da je v luči Evangelija prav. Predstojnik se je razjezil name, me napadel in mi očital, da si bom s svojo doslednostjo razbil glavo. Mar ni doslednost naša dolžnost, ne pa sramota!?

Ko gledam odzive na razne afere v Cerkvi, tudi na zadnjo glede p. Rupnika, v njih ni opaziti evangeljske drže. Kje je Evangelij, ki govori o Jezusovi ljubezni do grešnikov, o sočutju do prostitutke ipd.!? Splošna drža je bodisi sprenevedanje, bodisi obsojanje in zgražanje. Nič od tega ne najdemo v Božji besedi!

Nazadnje se lahko dotaknem še trenutno aktualnih 'pastoralnih tokov' v Cerkvi na Slovenskem. Mogoče najprej že skoraj razvpito oznanjevanje Martina Goloba in vse reklame o knjigi Na spletni prižnici. Robert Sarah, ki je sam Afričan, ostro kritizira tudi afriško 'posodabljanje' svete maše in opozarja, da sveta maša je in ostaja Jezusova nekrvava daritev na križu. To ni nek ljudski kulturni dogodek, šov ali privlačna predstava. Pravi, da so apostoli poznali različne navade svojega časa, po katerih bi evharistijo lahko oblikovali drugače, vendar so ostali pri skromnih in preprostih besedah, da bi se bistvo ne izgubilo. Mislim, da ni težko prepoznati, da v Golobovem oznanjevanju ne gre za preprosto zvestobo Evangeliju, ampak žal za teater. In vendar ga cerkveni mediji postavljajo v ospredje, trgujejo s knjigo ipd. Kje je evangelij!? Delamo to, kar nam paše!?

Skrbi me tudi drugi pastoralni vidik, tj. danes izredno popularne duhovne vaje Exodus in Fiat. Mnogi zelo jasno in brez sramu govorijo o tem, da gre za 'delanje kljukic', kaj si naredil in kaj še moraš. Ko vse narediš, si zmagal. Farizejstvo! To sta delala tudi duhovnik in levit, ko sta šla mimo pretepenega reveža. Le Samarijan se je ustavil! Vse nas zanaša na stranpoti proč od Evangelija, pa vendar ne moremo tega vzeti za vodilo. Evangelij je beseda življenja in ne vprašanje kljukic, tekmovanje in iskanje lažne popolnosti!

Skrb zbujajoča so tudi nekatera druga privlačna imena oznanjevalcev, ki zelo lepo govorijo, a so njihove besede daleč od življenja. Danes je moderno oznanjevanje, ki te dvigne v višave, da imaš občutek, da si v redu, nič pa ti ni potrebno narediti. Mnogi svetniki so se načrtno izogibali okrašenemu slogu, da bi ostali pri bistvu. Kako to, da te težave danes ne opazi ne hierarhija ne množica!

Nedelja Božje besede nas vabi k zvestobi Evangeliju. To je ozka in strma pot v življenje. Evangelij ne potrebuje okraskov, teatra in lepih besed. Je beseda življenja, beseda kraljestva, kraljestva ljubezni. Je odgovor na najgloblja človekova vprašanja v politiki, v osebnih odnosih, v spolnosti in še kje. Jezus nas vabi, da gradimo hišo svojega življenja na Njem, ker bo samo tako lahko trdna.

Vsak od nas se mora odločati, komu bo sledil. Evangelij ostaja isti. Vprašanje je ali bomo rekli, da nam ne paše, ali pa se ga bomo scela oklenili. Žal bomo pogosto zaradi zvestobe evangeliju črne ovce tudi v Cerkvi. In vendar se splača, kajti gre za Besedo življenja.

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si