Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji.
Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu. (Lk 2,16-21)
Današnji evangelij me navdušuje s svojo preprostostjo in otroškostjo vseh, o katerih govori. Evangelist Luka pravi, da so pastirji pohiteli, našli, videli in pripovedovali. Ljudje, ki so jih potem nagovorili so poslušali in se čudili.
Kako lepo bi bilo, da bi znali biti v letu, v katerega smo vstopili, tako otroško zvedavi in zaupni, ko gre za nekaj lepega. Pomislimo, kaj nas na splošno premakne, da bi pohiteli in našli? Ob čem se z navdušenjem ustavimo, da vidimo in pripovedujemo? Kako lepo je, da bi našli sogovornike, ki poslušajo in se čudijo!
Ta otroški svet dopolni še Marija, ki je v tem dogajanju otroško prisotna. Besede preprosto ohranja in premišljuje v svojem srcu. Nobenega teatra ni, nobenih bleščečih in izrednih reklamnih učinkov. Vse je neverjetno preprosto: rojstvo v pastirskem zavetišču, otrok položen v jaslih, živali in druga narava, ki ga obdaja. Izredno je le, da se vsi znajo ustaviti, videti, ohraniti in premišljevati.
Jezus je na nekem mestu rekel: Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kljub temu, da zdravega otroka običajno kar razganja od življenja, se zna tudi ustaviti. Pristno otroško je, da se otrok zagleda v droben kamenček, suh list ali kapljo vode. Lepota otroške duše je tudi v tem, da se zmore ure in ure igrati s preprostimi stvarmi. Prav zato je v otroku polno življenje, ne le navzven ampak tudi navznoter.
Če znajo otroci živeti ta notranji svet, je to zato, ker jih malenkosti pritegnejo. Če odrasli otroka ne pokvarimo, se zna ustavljati ob na videz nepomembnih stvareh, jih ohranjati v sebi in po otroško o njih razmišljati. Otrok bolj kot razmišlja povezuje različne slike in sklepa. Slike mu ostajajo živo v srcu in ne gredo mimo njega.
Jezus nas najbrž zaradi te otroške narave poziva, naj postanemo kakor otroci. V otroškem svetu je prostor, kjer se čas ustavi, in je prostor za čudenje. V čudenju se rojeva čisto nov svet. Ob otroškem povezovanju slik se rojevajo vedno nove ideje, vzklije novo življenje. To je nebeško kraljestvo: kraljestvo veselja, ker je prostor za čudenje, ohranjanje in premišljevanje.
Tako je ves čas živela tudi Marija. Znala se je ustaviti in umiriti, pa naj bodo okoliščine napete zaradi lepih ali težkih presenečenj. Besede in dogodke je ohranjala v svojem srcu. Ob njih je premišljevala in odkrivala Boga. Njen svet je bil kljub preizkušnjam vedno nov in lep. Ni bilo prostora za obup, jezo ali depresijo. Zaupala je! Verovala! Čudila se je in se veselila!
Danes tega največkrat ne znamo. V nas je polno jeze, ker stvari niso takšne, kot bi radi. Zdi se, da se mora zgoditi kaj velikega, kar bi pritegnilo našo pozornost. Vendar pri Mariji in Jožefu ni bilo nič takšnega, pa sta znala biti vesela, polna otroškega zaupanja. Ko sta po drobnih tihih skrivnostnih opominih brala božje namige, sta se ob tem ustavljala in premišljevala.
Mi pa žal pogosto namesto, da bi se ustavili in bili hvaležni, da je Bog nad nami, hitimo in tekmujemo s časom, bližnjimi in sami s seboj. Naglica in hrup ubijata skrivnost. Čeprav se zdi nelogično, se življenje vedno rojeva v tišini in notranjem miru.
Ko smo vstopili v novo leto, vam želim, da bi vas skozi leto pogosto spremljala misel na preprostost današnjega evangeljskega odlomka. Želim vam, da bi videli, da Bog po drobnih dogodkih, na videz nepomembnih stvareh in ljudeh prihaja med nas. Želim vam, da bi se znali ustaviti, ohraniti besede in doživetja v svojem srcu in o njih premišljevati.
Naj vam Bog daje otroško srce, ki se bo znalo čuditi in se veseliti!
