a03 - Kako prepoznamo, kje prihaja Bog na zemljo

Janez pa je v ječi slišal o Mesijevih delih in mu je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, rekel: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovoril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega. Mt 11,2-11

Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite

Prvi adventni nedelji sta nas vabili, naj bomo pripravljeni na Gospodov prihod. Danes Jezus sporoča Janezu Krstniku, kako lahko prepozna, ali je on Odrešenik, ki mora priti na svet, ali ni. Jezus mu sporoča: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij.

Zanimivo, kako Jezus opisuje svoj nastop. Ne govori, da ljudje bolj molijo. Ne pravi, da se odločajo za nove vrednote. Kratko in malo pripoveduje, da se ljudi dotika čisto konkretno in jih osvobaja najrazličnejših omejenosti in nemoči. Njegov nastop pomeni osvoboditev, novo življenje in ponovno vključitev v skupnost.

Tako so prvi kristjani tudi razumeli srečanje z Bogom. Pomenilo jim je začetek novega življenja in vstop v skupnost verujočih. Poglejmo, kaj jim je pomenilo Jezusovo sporočilo Janezu Krstniku. Vse hibe so do tistega trenutka pomenile Božjo kazen, manjvrednost, izključenost. Z Jezusovim nastopom pa se je to spremenilo!

Slepi spregledujejo        Slepota je pomenila popolno odvisnost, izključenost in občutek Božje kazni. Ko je nekdo spregledal, je dobil izkušnjo, da ga Bog vidi in sprejema. Vera je rasla, ker so ljudje začeli gledati nase in na svet z novimi očmi.

Hromi hodijo                     Hromost ni bila le telesna hiba, ampak ovira za polno sodelovanje v skupnosti. Ko je hromi shodil, se je lahko znova vključil v življenje. Prvi kristjani so videli ljudi, ki so bili ohromljeni od strahu ali krivde, a so ob Jezusu naredili korak naprej. Vera se je rodila iz izkušnje, da tisti, ki ni mogel, zdaj zmore.

Gobavi so očiščeni          Očiščenje je pomenilo vrnitev v odnose. Prve kristjane je pretreslo, da se je Jezus dotaknil izključenega, tistega, ki je bil za vse umazan.  Vera se je rodila iz izkušnje, da Bog stopa tja, od koder se ljudje umikajo.

Gluhi slišijo                        Tudi gluhota je pomenila osamitev in nesposobnost za življenje v skupnosti. Ko je gluhi zaslišal, ni le slišal, ampak je bil lahko z drugimi. Prvi kristjani so to razumeli kot znamenje, da lahko slišijo božji nagovor in najdejo nov smisel življenja.

Mrtvi so obujeni              Obujenja so pretresla vse predstave o življenju in smrti. Smrt ni več imela zadnje besede. Obujenje je pomenilo tudi vstajenje iz brezupa, greha in brezciljnosti. Ker smrt ni imela več oblasti, so bili kristjani pripravljeni za vero tudi umreti.

Ubogim se oznanja evangelij     To ni bila teorija, ampak sporočilo malemu človeku, ki je v srečanju z Bogom dobil novo vrednost. Ubogi so hkrati postali Jezusove priče.

Prvi kristjani so v srečanju z Bogom našli novo življenje. Pa danes? Mislim, da smo v podobnem času, kot je bil pred dvesto leti, ko je bl. Friderik Ozanam slišal kritiko sošolcev na fakulteti. Očitali so mu, da je krščanstvo mrtvo; da je včasih resda delovalo, sedaj pa je le še teorija. Zato je Ozanam stopil v akcijo in organiziral pomoč po Parizu. Nastale so Vincencijeve konference oz. Vincencijeva družba, nekakšna predhodnica Karitas v Evropi.

Ne gre v prvi vrsti za potrebo po novih akcijah! Zastavlja se vprašanje: Ali so znamenja, o katerih govori Jezus, tudi znamenja naše vere? Ali se nas samih Bog tako dotika? Ali je že stopil med nas? Ali bo božič potrditev, da je živ med nami?

  • Ali nam daje nov pogled na svet? Odpira oči, da vidimo, da deluje med nami? Ali ostajamo slepi?
  • Ali nam daje nov zagon za življenje? Nam daje smisel za prizadevanje v odnosih? Ali ostajamo hromi?
  • Ali nas osvobaja vseh občutkov nevrednosti in kompleksov? Ali lahko z Njim premagujemo greh in nosimo svoje omejenosti? Ali ostajamo gobavi?
  • Ali zaradi Njega lažje razumemo bližnje in smo do njih bolj sočutni? Ali ostajamo gluhi, zaprti v svoj svet?
  • Ali nam daje novo življenje in veselje ali gora pravil le duši vsako živost in ustvarjalnost med nami? Ostajamo mrtvi, hkrati pa govorimo o dolžnosti sprejemanja življenja?
  • Ali je Njegovo oznanilo veselje za nas in naše bližnje, ker smo sprejeti kot grešni? Ali pa ostajamo ubogi, se smilimo sebi in ni prostora za revščino okrog nas?

Bog zagotovo želi, da ponovno doživimo njegov prihod. Želi, da bi začutili njegov dotik. Vzemimo si čas za razmislek o svojem življenju, čas za molitev, za spovedNaj resnično stopi med nas, da bo po nas lahko stopal v ta svet.

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si

Pridiga

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si