4a - Jezus se bo rodil Mariji, Jožefovi zaročenki

Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi. (Mt 1,18-24)

Njen mož Jožef je bil pravičen

Lahko si predstavljamo, v kako težkem položaju se je znašel Jožef, ko je spoznal, da je Marija noseča. Čeprav ni ničesar razumel, je lahko le sklepal, da mu je nezvesta. Če bi se zavrtel v logiki takratne družbe in svojih predstavah, kaj je sprejemljivo in kaj ne, bi Marijo takoj odslovil ali pa dal celo kamnati. Zgražal bi se nad njo, kakšna je in kako to, da mu je naredila kaj takega.

Današnji evangelij govori o pravičnem Jožefu, a očitno ne govori o pravičnosti, kot si jo običajno predstavljamo. Sporoča nam vse, kar smo razmišljali v treh nedeljah do danes. Jožefu je prav ta pomagala do novega življenja. Tudi nam bo lahko prinesla lepši pogled na bližnje in lepše praznike.

Spomnimo se, da nas je Janez Krstnik na prvo nedeljo vabil z besedami: Bodite budni. Budnost pogosto razumemo kot pozornost na greh. A razmišljali smo, da je tako kot za kmeta pomembnejše, da se ukvarja s kulturo in ne s plevelom, tudi za nas temeljno, da se oziramo na sad življenja in ne le na greh. Zazrti v greh bi se zavrteli v tekmovalnost in napuh. Ko pa iščemo življenje se v nas rojeva hvaležnost za vse podarjeno. Tako nas je že naslednjo nedeljo Janez Krstnik spodbujal, naj obrodimo sad spreobrnjenja. Prvi sad je hvaležnost za vse, kar od Boga prejemamo. Hvaležnost pa nas vodi do drugega sadu, tj. v ljubezen do Boga in bližnjih.

Kot smo slišali, Odrešenik, ki prihaja, prinaša tistim, ki mu želijo slediti, polnost življenja. Slišali smo, da se je Jezus predstavil Janezovim učencem z besedami: »Slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.«

Danes je pred nami Jožef. Očitno je podobno razmišljal tudi on. Ni bil zazrt le v greh. Sicer bi ob Mariji, ki je naenkrat zanosila, pomislil le, da jo mora obsoditi. Razmišljal pa je, da je v ljubezni ne more postaviti pred ljudstvo, da bi jo kamnalo. V sebi ni mogel sprejeti, da bi ljubezen prinašala smrt. Globoko v sebi je čutil, da cilj vere ni brezgrešnost, ampak polno življenje.

V tem razmišljanju, ki mu ni dalo miru, pravi današnji odlomek, se mu je prikazal angel. Zanimivo, da se tudi angel ne ukvarja z mislijo na greh. Pa bi bilo logično, da bi Jožefa poučil, da Marija ni grešila. Ko mu razlaga, kaj se je zgodilo, greha ne omeni, pove mu le, zakaj je prav in dobro, da Marijo skupaj z novorojenim otrokom pod srcem vzame k sebi.

Jožefu nov pogled odpira novo življenje. Če bi ostal zaprt v ozek okvir tega, kaj je prav in narobe, bi Marijo zagotovo kamenjal ali pa vsaj odslovil. Tako pa postane njen skrben varuh in varuh Božjega sina. Ob Jožefu se učimo, da je pot vere pot tveganja. To ni ozka pot zapovedi in prepovedi. Je pot ustvarjalne ljubezni. Bog vedno preseneča. Pravila so farizeje omejevala, da so se izogibali grešnikom, da niso pomagali ljudem v stiski, da so gobave izrinili na rob družbe in nazadnje križali celo Jezusa, kot prevaranta in upornika.

Jezus ni prišel, da bi se vrteli okrog greha, zato se je Janezovim učencem predstavil z besedami: »Slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.« Jožef v veri živi prav to. Po veri je spregledal božji načrt, ki ga sicer ne bi prepoznal. Dejstvo, da je Marija spočela, ga je hromilo. Odprt za božje sporočilo, pa je bil osvobojen za pot z Marijo v novo življenje, novo poslanstvo. Tisto, kar se mu je prej zdelo grdo, gobavo, je postalo čisto. Odnos, ki se mu je zdel mrtev, je oživel in našel je veselje.

V tem zadnjem tednu pred božičem prosimo Gospoda, naj nam daje takšen pogled na ljudi okrog nas in na življenje, da bomo tudi mi kakor Jožef v veselju pričakovali Odrešenika. V prenovljenem pogledu bo naše praznovanje bolj polno luči in veselja.

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si