3a - Janez Krstnik sprašuje o Kristusu

Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«

Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.« (Mt 11,2-11)

Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj

Tudi tretja adventna nedelja pred nas postavlja lik Janeza Krstnika. Spomnimo se, da nas je na prvo nedeljo vabil z besedami: Bodite budni. Razmišljali smo, da nam pri tem običajno pride na misel greh. Budnost pogosto razumemo kot pozornost na greh. Rekli smo, da je pravzaprav zelo nevarno, če se oziramo predvsem na greh, ker sam spopad z grehom ne prinese sadu, kakor tudi za kmeta ni temeljno, da se ukvarja s plevelom. Pomembnejše je, da se ozira na sad.

No, kot nalašč nam je potem druga adventna nedelja prinesla povabilo Janeza Krstnika, naj vendarle obrodimo sad spreobrnjenja. Torej v prvi vrsti ni govoril o grehu, ampak o sadovih življenja po veri. Ob tem smo spoznavali, da zagledanost v greh lahko vodi v nezdravo tekmovalnost, medtem ko priznavanje svoje krhkosti, v želji, da bi rodili sad, prinaša predvsem hvaležnost za vse, kar od Boga prejemamo. Hvaležnost pa nas vodi v ljubezen do Boga in bližnjih. To sta prva sadova spreobrnjenja.

V današnjem evangeliju nas najbrž preseneti Janezov dvom. Mogoče se sprašujemo, kako to, da Janez Krstnik sam ni gotov, ali je Jezus tisti, kateremu je pripravljal prostor ali ne. Kako to? Če pogledamo na naše dosedanje razmišljanje, nam bo težava logična. Če bi Jezus sam izgledal popoln in hkrati prinašal sadove popolnosti, bi bilo očitno, da gre za božje delovanje. Vendar Jezus, kot smo razmišljali, ni bil osredotočen na popolnost te vrste. Čeprav je bil Janez osredotočen na sadove vere, je bil vendar otrok starozaveznega duhovnika in s tem nekako obremenjen s pogledom na greh. V tem je bila težava za Janeza, kako naj Odrešenika prepozna.

Pomislimo s kom se je Jezus družil: z javnimi grešniki, kot so cestninarji in prostitutke; gre na obisk k rimskemu stotniku, ki je član okupatorske vojske; pri vsem pa kritizira vodilne. Kako naj ne zbuja mešanega občutka celo pri Janezu Krstniku? Jezus sam zaključi svoje sporočilo Janezu z besedami: »Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«

Ko tako gledamo na Jezusov prihod in na delovanje Janeza Krstnika, nam je lahko najprej jasno, da življenje kristjana ne more biti preprosto všečno in vedno na prvi pogled prepričljivo. Če Jezus ni nastopil, ne da bi zbujal dvom, tudi kristjan ne more žeti stalnega odobravanja. Zakaj? Ne pozabimo, odrešenje ne prinaša blišča popolnosti. Je izziv k življenju. Je poziv k budnosti za vse, kar življenje daje in seveda tudi za tisto, kar ga jemlje. Odrešenik, ki prihaja, pa kot smo slišali, prinaša tistim, ki mu želijo slediti, polnost tega življenja. Slišali smo: »Slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.« Ko se Jezus predstavlja Janezu Krstniku, gotovo ne misli predvsem na čudeže. Ko govori o ozdravljenjih, le te razume v luči v celostnega spreobrnjenja.

Današnji evangelij razumem predvsem kot povabilo k novemu pogledu na življenje, ki nam ga Odrešenik prinaša. Zato je najprej vprašanje za vsakega od nas, ali Jezusov prihod razumemo kot izreden dar ozdravljenja v smislu Jezusovih besed:

Slepi spregledujejo  Ali ti Jezus odpira oči za bolj polno življenje? Ali postaja hoja z njim veselje nad vsem, kar lahko zaradi        Njega vidiš? Najprej čisto preprosto, da se ne vrtiš le okrog sebe, ampak vidiš dlje. Potem pa tudi, da vidiš stvari globlje.

hrômi hodijo  Ali te Jezus ozdravlja ohromelosti, da zaradi Njega ne obtičiš na mestu, ampak si vedno na poti osebne rasti, iskanja resnice, rasti v ljubezni?

gobavi so očiščeni   Ali je tvoj pogled na tvoje telo in na svet zaradi Jezusa lepši? Ali so tvoji odnosi tudi zaradi te razsežnosti polnejši?

gluhi slišijo  Ali te srečevanje z Jezusom Odrešenikom, dela bolj odprte za dialog z bližnjimi? Ali zato slišiš bolje, kaj ti drugi sporoča, kaj doživlja?

mrtvi vstajajo  Ali te srečanje z njim spravlja iz stanja obupa v življenje in veselje?

ubogim se oznanja evangelij  Ali je srečanje z Jezusom zate in po tebi tudi za tvoje bližnje oznanjenje vesele novice?

Današnji evangelij lahko preprosto razumemo kot nadaljevanje priprav Janeza Krstnika na Jezusov prihod. Še naprej nas vabi k budnosti za življenje in da obrodimo sadove spreobrnjenja. Razmišljajmo o tem, kako nam dejansko srečanje z Jezusom želi prinesti bolj polno življenje. Pa ne le nam, po nas tudi drugim. Če bomo to nosili v srcih, bo naše srečanje z Novorojenim kraljem zagotovo veselo.

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si