Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali moje veličastvo, ki si mi ga dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.« Jn 17,20-26
Jezusova želja, da bi bili eno, kakor sta On in Oče eno, je v današnjem času najbrž za večino strašljiva. On si želi biti v Očetu, potopljen v njem, popolnoma eno, današnji svet pa išče na vsakem koraku enkratnost in vsak posameznik se boji za svoj obstoj. Jezus vidi enost z Očetom kot temeljno pričevanje za svet. Če bomo tudi mi eno z Njim, je mogoče, da bi svet prepričali, da je naš Oče resnično pravi Bog. Današnji evangelij nas torej izziva k razmisleku, ali vidimo enost kot temelj pričevanja ali bolj kot grožnjo?
Zdi se, da se svet in mi z njim lotevamo reševanja težav na napačnem koncu. Jezus vidi rešitev vseh težav v tem, da se naslonimo na Očeta. Za nas pa je najbrž temeljno vprašanje, ali bomo za svoje ideje našli dovolj prostora pod soncem. Kaj se nam pravzaprav dogaja?
Fant in dekle imata vsak svoje hobije, svoje sanje, prijatelje itd. Mož in žena imata vsak svoje predstave o hiši, ki jo želita zgraditi, o otrocih, kateri krožek naj izberejo itd. Vsak po svoje vidi temelje odnosov, skupnega življenja in še česa, in želi poskrbeti za svoj prostor pod soncem. Kaj zmanjka, da bi prišli skupaj?
Jezus nas očitno vabi, naj bomo v Očetu, kakor je on v Očetu. Potopiti se je potrebno v izvir življenja, vanj, ki je ta izvir. Stopiti k izviru življenja, k izviru, ki polni vse naše ideje in jih, če prihajajo iz življenja in v življenje vodijo, omogoča uresničiti na pravi način.
Spomnimo se prvih besed Stare zaveze, zgodbe o stvarjenju in izvirnem grehu. Adam in Eva sta imela pred seboj vse, le od drevesa spoznanja naj bi ne jedla. Pa sta hotela imeti oblast tudi nad tem drevesom. In sedaj smo tu. Vsak sam hoče biti središče raja, središče spoznanja dobrega in slabega. V berilu iz knjige Razodetja smo slišali o drevesu življenja. Tudi to hočemo posedovati. Mi sami hočemo biti izvir in gospodarji življenja. In prav tu se pravzaprav zatakne v paru, v odnosu, v družini, v družbi.
Čeprav se bojimo izgubiti sami sebe in stvari, ki si jih želimo, nevarnosti pravzaprav ni tam. Če bomo eno z Očetom ali drug v drugem, nam nič od tega ne bo vzeto. Res pa je, da nas strah pred tem vodi proč o logike življenja. Namesto da bi razmišljali, kako živeti skupaj, razmišljamo, kam bomo šli in kaj si bomo privoščili. Namesto da bi gradili topel dom in razmišljali o njegovih temeljih, se starša prepirata o novi hiši, kakšna bo kuhinja in kakšne bodo okenske police. Namesto da bi gradili družbo, v kateri bo prostora za vsakega, se prepiramo, kdo bo prevzel ta ali oni položaj.
Prepričan sem, da je izvir edinosti in enkratnosti isti. Bog je prvi, ki je poskrbel za našo enkratnost in bo poskrbel tudi za njeno izpolnitev. Vprašanje je, ali se hočemo vračati k izviru življenja. Naša resnična enkratnost je mogoča le, če ves čas prosimo za spoznanje dobrega in slabega, in ne segamo samovoljno po drevesu tega spoznanja. Naše sanje se bodo uresničevale le, če bomo iskali pot do drevesa življenja in pili moč iz njega. Vedno ko jemljemo življenje v svoje roke, ko kot mladike zapuščamo trto, ostajamo suhi in prazni.
V času devetdnevnice k Svetemu Duhu smo, ko pričakujemo Binkošti. Sveti Duh nas želi voditi do drevesa spoznanja in življenja. Krepimo in poglabljamo svojo molitev. V njej bomo prihajali do izvira edinosti. V Njem bo brez skrbi tudi neskončno možnosti za našo enkratnost.
