21 Žalostna Mati Božja – evharistija, vir prenove

Poleg Jezusovega križa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Jezus se ozre na mater in na zraven stoječega učenca, ki ga je ljubil, ter reče materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem reče učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 19,25-27)

Ob praznovanju kvatrnice smo se tokrat tretjič zbrali v molitvi za našo osebno prenovo in prenovo Cerkve na Slovenskem. Naj spomnim, da smo lansko leto razmišljali, kako živeti prenovljeno življenje, kako graditi novo Cerkev. Povabljeni smo bili, da:

  • se oklenemo križa,
  • osvojimo redno in poglobljeno premišljevanje Božje besede in molitev,
  • vzljubimo delo kot služenje in darovanje,
  • gradimo žive skupnosti.

Danes želim z vami to razmišljanje nadaljevati. Tudi tokrat smo v ospredje pri razmišljanju in okrasitvi postavili križ. Žalostna Mati Božja je v globini dojela logiko križa, na kateri je Jezus zgradil blagre. Njenega naziva Žalostna mati ni mogoče prav razumeti, če ne razumemo Jezusovih besed Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Marijina žalost ni sama sebi namen. Kot žalostno mati jo častimo zato, ker je znala v trpljenju in v največji stiski gledati v luč vstajenja. Vedno je zaupala in verovala, da Bog premore vse in da bo v njem zmogla tudi najhujšo stisko. Še več, vedela je, da žalost nima zadnje besede, ampak jo ima veselje, ki ga pripravlja Bog tistim, ki v bolečini in trpljenju vztrajajo. Marija je v tej luči pod križem že pričakovala novo življenje, novo občestvo. Prenovo naše vere in naših občestev vidim le v tej luči. Vzljubiti moramo križ in dojeti, da je samo pot križa pot do polnega življenja. Kdor pred križem beži, je v družbi s hudičem, ki se križa boji. Ne pozabimo tega! To je temeljna resnica krščanske vere. Vzljubimo križ!

Današnja okrasitev cerkve nam želi približati še eno podobo, ki povzema ostale spodbude lanskega praznovanja: Božja beseda, darovanje, občestvo. Iz prebodene Jezusove strani sta pritekli kri in voda. Iz Jezusove popolne daritve so se rodili zakramenti odrešenja. Od teh vidim kot temeljni vir prenove predvsem evharistijo, ki nam pomaga v življenje prenesti logiko križa, logiko blagrov. Ob Žalostni Materi Božji želim z vami razmišljati, kako je bila ona prva žena evharistije. Evharistija izvira iz križa in vabi v darovanje, ki je na nek način pot križa. Poglejmo, kako je evharistično daritev razumela in živela Marija.

Pod križem je bila prva v polnosti deležna Jezusove daritve. V zadnjih zdihljajih Jezus uresničuje tisto, kar je obljubljal na veliki četrtek. Podarja se Mariji in ji reče: Žena, glej tvoj sin. Tako je Marija pod križem deležna sadov božje daritve, odrešenja in božjega varstva. Bog ji po svoji smrti podarja Janeza za varuha. On sam jo bo varoval. Evharistija je vedno v tem, da nam Bog prinaša varstvo, ko se nam podarja in nam ljudi okrog nas podarja za brate in sestre.

A Marija je bila deležna evharistične daritve zato, ker se je vedno darovala. Zanjo je bilo darovanje Bogu nekaj temeljnega. Ob angelovem oznanjenju prav zaradi svoje drže ni imela nobenega pomisleka, zato mu je zmogla reči: Zgodi se mi po tvoji besedi! Njen zgodi se je bil, kakor obhajanje evharistične daritve. Kakor Jezus pri vsaki sveti daritvi svoje življenje daruje za vse in se izroča Očetu, se je Marija darovala od prvega klica do zadnjega diha.

Marijino evharistično tj. daritveno držo vidim tudi v tem, da je vedno skrbela za druge in spodbujala bližnje k darovanju. Ko je opazila, da na svatbi v Kani primanjkuje vina, je prosila Jezusa, naj poskrbi za novoporočenca in svate. Marija se ne zadovolji, da se sama daruje. Tudi svojega Sina in vsakega ob sebi vabi, da se daruje za bližnje.

V luči Žalostne Matere Božje prinaša sveta maša nov vir prenove. Še enkrat poglejmo, kako je bila Marija žena evharistije in kako nas k njej vabi:

Če začnemo pod križem, vidimo, da je bila najprej sama deležna daritve, ko je slišala besede Sina: Žena, glej tvoj sin. Naj bo najprej vsaka sveta maša za nas doživljanje božjega skrbi za nas, izraz Božjega in Marijinega varstva, ki nas povezuje v živo občestvo.

Ker se je Marija čutila obdarovana, se je tudi sama z veseljem podarjala. Sveta maša je vedno povabilo k darovanju. Egoizem in elitizem nikakor ne gresta skupaj s sveto evharistijo. Sad vsake evharistije mora biti naše podarjanje. Tako bo evharistija vir prenove našega življenja in prenove Cerkve.

Ko je bila Marija v tesni povezanosti s svojim Sinom in v neprestani pripravljenosti, da se daruje, je vedno tudi bližnje vabila k darovanju. Sveti Vincencij Pavelski pravi: Ni dovolj, če jaz ljubim Boga, če ga ne ljubi tudi moj bližnji. Sveta maša nas vabi k odgovornemu spodbujanju in opominjanju bližnjega, da tudi on stopa na pot darovanja.  

Naj bo torej letošnje povabilo k notranji prenovi nas samih in Cerkve na Slovenskem v luči križa in evharistije.

  • Ne pozabimo, da je mogoče vero prav živeti le, če razumemo križ kot pot do odrešenja in ne le kot pobožno znamenje. To je prva spodbuda ob Žalostni Materi Božji.
  • Le v luči križa lahko prav razumemo evharistijo, ki je povabilo k:
    • veselju nad tem, da nam Jezus v njej podarja svoje varstvo ter nas vabi v občestvo z Marijo pod križem.
    • darovanju sebe Bogu in bratom. Vsaka sveta maša je povabilo k temu, da rečemo z Marijo: 'Zgodi se mi po tvoji besedi, naj bom daritev za druge.'
    • opominjanju in spodbujanju bližnjih k darovanju.

Takšen pogled na križ in takšno obhajanje evharistije sta zagotovo trden temelj naše notranje prenove in prenove Cerkve na Slovenskem. Naj nas v prizadevanjih za prenovo spremlja zgled in priprošnja Žalostne Matere Božje.

 

 

Peter Žakelj

lazarist

040 226 884
peter.zakelj@drustvo-vzd.si