Čeprav se nam zdi mogoče za malo, da nam Bog ne zaupa več, pa lahko vidimo, da je prav tako delal s svojo materjo Marijo. Tudi njej kot svoji Materi ni povedal po Svetem Duhu vsega, ampak ji je razodeval sproti. Ona pa je to razodevanje sprejemala z odgovornostjo in hvaležnostjo.
Ko ji je Bog po angelu oznanil, da bo spočela, ni razumela, kaj se dogaja. Zato je angela vprašala, kako se bo to zgodilo, ko moža ne spozna. Angel ji je kratko pojasnil in Marija je rekla svoj: Zgodi se. Marija ni spraševala niti, kako naj to pojasni Jožefu. Prav tako ni prosila za odgovor, kako naj svoje stanje opraviči pred ljudmi. Razumeti je morala le tisto malo, kar ji sporoča: Kako bo spočela! Tako se pokaže kot najzvestejša božja učenka, ki Bogu brezmejno zaupa. On pa jo uvaja v resnico o sebi in svetu po majhnih korakih. Pričakovali bi, da se bo z njo 'usedel za mizo' in ji razgrnil svoj načrt. Tega Bog očitno ne počne. Svojega Duha daje na mero, toliko kolikor zmoremo nositi.
Kako očitno Sveti Duh deluje v Marijinem življenju, vidimo, ko jo hoče Jožef skrivaj odsloviti. V spanju prejme razodetje, za katerega je Marija zagotovo prosila, ni pa vedela, kako se bo uresničilo. Potrpežljivo in zaupno čaka na božji namiga in delovanje.
Po angelu sta Jožef in Marija v Svetem Duhu opozorjena pred Herodovo nevarnostjo. Mar ne bi bilo preveč skrbi na enkrat, če bi Bog razodeval vse na samem začetku. Ravno prav je bilo povedanega sproti. Toliko, da sta Jožef in Marija lahko živela popolnoma odgovorno in v zaupnem odnosu z Bogom.
Ko deček Jezus pri dvanajstih letih ostane v templju, ne da bi Jožefu in Mariji povedal, kaj počne, dokler ga po treh dneh iskanja ne najdeta, prejmeta novo spoznanje. Otrok mora biti vedno v tem, kar od njega pričakuje Oče. Najbrž Marija ni še nikoli dotlej pomislila, da se bo Očetova volja razodevala otroku in ne nazadnje njej na takšen način. A razume, da je to spet prava mera resnice v danem trenutku. Dovolj je tudi tistega dneva lastna teža.
Tako Marija korak za korakom spoznava Božji načrt, Resnico, ki ji jo Sveti Duh razodeva. Tudi njej, čeprav brezmadežni in popolnoma predani Bogu, bi bilo preveč nositi vso resnico od začetka. Hkrati pa s tem, ko sprejema vsak dan z novimi izzivi iz božjih rok, dokazuje popolno predanost Bogu. To pa je največ, kar lahko v življenju naredimo: Da življenje odgovorno prejemamo iz Božjih rok in ga uresničujemo v zaupanju v Njegov načrt.
Bog ves čas skrbi za nas, da ne bo pretežko in da se hkrati ne prevzamemo. Nas pa je po eni strani strah, kakšna bo prihodnost, po drugi strani pa bi hoteli vedeti vse že danes. Težko sprejmemo zahteve današnjega dne, pa se že ukvarjamo s skrbmi jutrišnjega. Bog je vse skrbno uredil, le v zaupanju in odgovornosti se mu moramo podrediti. Samo tako bomo naredili iz svojega življenja največ. Da bi to zmogli, pa Marija daje jasen zgled, kaj naj storimo. Ko z apostoli moli za dar Svetega Duha, nam da jasno razumeti, da brez molitve in povezanosti v živo občestvo ne bo šlo. Naj nas današnji praznik utrdi v tem spoznanju in naj nam Sveti Duh da moči, da bi ostajali povezani v občestvu z Marijo, ki moli.
