Če pomislimo, da pričakujemo Kralja, ki prihaja, se lahko vrnemo k pretekli nedelji, ko smo obhajali nedeljo Kristusa kralja. Kakšen kralj je to in kako se lahko na njegov prihod pripravljamo? Jezus je pred Pilatom povedal, da je kralj, ki je prišel, da pričuje za resnico. Razmišljali smo, kakšna je ta resnica, ki jo prinaša. Izpostavil sem troje:
- Resnica, da je samo Bog popoln, mi pa smo grešni.
- Resnica, da samo ljubezen prinaša polno življenje.
- Resnica, da brez križa ne bomo prišli v polnost, po kateri hrepenimo.
Jezus nas vabi: Čujte in vsak čas molite. Ker nam nič tako hudo ne manjka in ker najbrž ne vemo, zakaj naj čujemo, bi Jezusovo povabilo obrnil: Vsak čas molite in čujte. Vabim vas, da si vzamemo v adventu več časa za molitev, da bi v sebi prebudili hrepenenja po Bogu, ki prihaja in nam govori o resnici. Najbrž največkrat molimo zato, da bi se kaj konkretnega zgodilo ali pa molimo iz navade. V tokratnem adventu zato najprej molimo, da bi videli prvo resnico, o kateri nam govori Kralj, ki prihaja, tj. da je Bog popoln, mi pa smo grešni. Molimo, da bi se v nas prebudila ali poživila hrepenenja po lepoti, o kateri govori božji prihod oz. Bog sam. Molitev potrebujemo, da bi začutili Božjo veličino in ob njej svojo majhnost in grešnost. Oboje ne zato, da bi se bali Boga in obupovali nad seboj, ampak zato, da bi Kralja, ki prihaja, z veseljem pričakovali. Zakaj? Ker je tako čudovit in dober, ker potrebujemo njegovo usmiljenje in odpuščanje, da premagujemo svojo grešnost.
Povabilo k čuječnosti in molitvi razumem kot povabilo k razmišljanju o drugi resnici: da samo ljubezen prinaša polno življenje. Kralj, ki prihaja, nam govori o lepoti življenja v ljubezni, ki je darovanje. Ničesar ni imel, a je bil poln življenja in veselja. Čujmo in molimo, da bi opazili, kaj vse stopa na mesto ljubezni in v čem iščemo polnost življenja. Advent je priložnost, da jasneje pogledamo na svoje življenje in ga usmerimo od različnih nadomestkov k ljubezni sami.
Korak k temu, da bi bil naš advent čimbolj poln, vidim tudi v čuječnosti in molitvi za tretjo resnico, tj. da brez križa v življenju ne gre. Če se bomo ustavljali v molitvi, bomo najbrž lažje opazili, kako težko zdržimo v nekaterih mislih in zato iščemo razna polnila. Ko nas kaj boli, se odzovemo podobno kot, kadar začutimo praznino. Kakor iščemo nadomestke za ljubezen, iščemo tudi lažje odgovore za bolečino. Kralj, ki prihaja govori o Resnici, ki edina osvobaja in prinaša polnost, a ta resnica je pogosto težka in vabi, da sprejmemo križ.
Adventni čas vidim torej kot povabilo k molitvi in čuječnosti. Če ne bo več molitve, bomo težko čuječi. Molitev pa naj bo predvsem h Kralju, ki prihaja in nam govori o treh preprostih resnicah:
- Resnica, da je samo Bog popoln, mi pa smo grešni.
- Resnica, da samo ljubezen prinaša polno življenje.
- Resnica, da brez križa ne bomo prišli v polnost, po kateri hrepenimo.
Naj v adventu še globlje zahrepenimo po Bogu in njegovi lepoti ter se zavemo svoje grešnosti. Poglobimo svojo ljubezen in se otresimo raznih nadomestkov. Oklenimo se križa, ki ga prinaša zvesta pot v polno življenje, da bi v veselju praznovali Jezusovo rojstvo.
