Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naróčil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«(Mr 13,33-37)
Pred tremi leti sem začel razmišljanje ob evangeliju, ki smo ga slišali, z odlomkom iz knjige Skrivnost vztrajanja v ljubezni, duhovnega pisatelja Johna Powella. Takole pravi: »Bistvena žalost naše človeške družine je v tem, da zelo malo ljudi začne uresničevati svojo polno zmogljivost. Sprejemam oceno teoretikov, da povprečen človek izrabi le 10% svojih potencialov. Vidi le 10% lepote sveta okoli sebe. Sliši le 10% glasbe in poezije vesolja. Duha le desetino vonjav na svetu in okusi le desetino slasti življenja. Samo 10% je odprt za svoja čustva, nežnost, čudenje in spoštovanje. Njegov um zajema le droben del misli, razmišljanj in razumevanja od tega, kolikor je zmožen. Njegovo srce le 10% živi v ljubezni. Umrl bo, ne da bi kdaj resnično živel in resnično ljubil. Zame je to najstrašnejša od vseh možnosti. Res ne bi hotel misliti, da bi ti ali jaz morda umrla, ne da bi resnično živela in resnično ljubila.« (Powell, 10-11)
Zdi se, da smo se v 'zlatih šestdesetih letih' v naši civilizaciji zavedeli tega. Spoznali smo, da smo grozno omejeni s pravili. Razvili smo t.i. svobodno misel, dovolili smo si čutiti, gledati, poslušati in okušati. Vse je bilo dovoljeno, vse je bilo dobro in vse je bilo prav, samo da je pasalo. Postali smo čuječi na to, kaj vse še lahko okusimo, doživimo, a smo postajali vedno bolj nesrečni. Pravil ne maramo več, vse nas utesnjuje, hkrati pa smo najbrž stopili do roba doživljanja, ko smo se celo svobode prenajedli.
Pa se vrnimo k evangeliju. Kaj hoče Jezus z današnjim odlomkom? Slišati je prav neprijetno. Kot da gre spet samo za izkazovanje gospodarjeve oblasti in moči. Že lep čas poslušamo odlomke o zahtevnem gospodarju, o tistem, ki deli svojo čredo in neposlušne pomori, tistem, ki deli talente in malopridnega uniči, pa o muhastem ženinu, ki ne pride ob času, nazadnje pa nastradajo dekleta, ki jim je zmanjkalo olja v svetilkah. Je to podoba ljubečega očeta? Žal ne. Ali je Jezus obupal nad tem, da nam bo uspel dopovedati tako pomembne stvari na lep način? Najbrž tudi.
Kakorkoli obrnemo, sporoča nam, da moramo biti čuječi. Pa ne zaradi muhastega in grobega gospodarja, ampak zaradi tega, kar bomo zamudili, če ne bomo. Ali je to tisto, kar se bojimo zamuditi in kar počne današnji svet? Čutiti, doživljati, uživati? Da in ne hkrati! Kaj pravzaprav ta gospodar prinaša svetu? Pomislimo, kakšno bo sporočilo božiča? Veselite se, odrešenje se je približalo. Odrešenik prinaša mir. Gospodar svetu prinaša troje: veselje, odrešenje in mir.
Čujte torej, ne pomeni, ves čas oprezajte, kdaj pride gospodar. Ne pomeni: ne spite v miru, da ne zaspite, ne jejte v miru, da ne spregledate. Ne, ampak čutje, kaj vam je v mir in kaj vam mir krade. Kajti, če boste čuječe opazovali, kaj vas vznemirja in kaj vam je v mir, boste opazili, kdaj se bliža kralj miru. Torej lahko rečemo, da temu svetu, ki hoče biti prebujen in čutiti. A čutiti tisti mir, ki ga svet ne more dati.Globlje od brezbrižnega odnosa do vsega, kar vznemirja našo notranjost.
Čujte ne pomeni: bodite v strahu, kdaj pride gospodar, ampak čujte, kaj vas v življenju usužnjuje, dela zvezane.Kajti gospodar je tisti, ki želi, da ste svobodni, je odrešenik. Če najdete pot do svobode, ne boste zaslepljeni gledali v napačno smer, ko bo prišel. Da torej logiki čutenja tega sveta. Tudi Gospodar hoče, da smo svobodni, a nas opozarja, da svoboda ni v neodgovornosti.
In še tretje, čuti ne pomeni biti pasiven, zdolgočasen in naveličan. Čuti pomeni, biti pozoren na življenje in ga živeti na polno. Pomeni čuti, kaj te v resnici razveseljuje in kaj to veselje poglablja. Živeti veselo in ustvarjalno, kljub težavam in preizkušnjam. To ni veseljačenje in umikanje težkega iz zavesti. To je veselje v trdem delu in globoki zavesti, da smo ljubljeni.
Advent je lepa priložnost, da se osvobodimo vsega, kar počnemo zaradi gospodarja ali v brezglavem hlepenju po doživljanju. Ni potrebno biti čuječ na gospodarja, ki pride. On je že tu, v tvojem srcu in ti govori, kaj ti prinaša mir, svobodo, veselje. Bodimo čuječi vsak trenutek na vse troje in zagotovo bomo srečali Gospodarja, ko pride, saj je on sam vse to in še več.
