Pogosto v evangeliju vidimo Kristusa, da razkrije namene oseb, ki jih sreča. Včasih razkrinka lažne drže, kakor s farizeji (prim. 23,27-32) ali jim da misliti o neredu njihovega življenja, kot Samarijanki (prim. Jn 4,5-42). Pred Jezusom ni skrivnosti, saj bere v srcih, v srcu vsakega od nas. Ta sposobnost nas lahko vznemiri, kajti če je uporabljena zlonamerno, lahko škodi osebam, ker jih izpostavi sodbam brez usmiljenja. Nihče ni popoln, vsi smo grešniki, vsi pogrešimo, in če bi Gospod uporabil poznavanje naših slabosti za obsodbo, se nihče ne bi rešil. Toda ni tako. On jih namreč ne uporabi za to, da bi s prstom kazal na nas, temveč da bi objel naša življenja in jih osvobodil grehov ter nas rešil.
Jezus noče izvajati procesov ali sodb. On hoče, da bi se nihče med nami ne pogubil. Gospodov pogled na nas ni zaslepljujoča luč, ki zaslepi in nas spravi v težave, ampak nežen sij prijazne luči, ki nam pomaga videti v nas dobro in se zavedati zla, da bi se s pomočjo njegove milosti spreobrnili.
Jezus ni prišel, da bi svet obsodil, temveč, da bi ga rešil. Pomislimo, mi tolikokrat, tolikokrat obsojamo. Velikokrat nam je všeč druge obsojati in opravljati. Prosimo Gospoda, naj da vsem nam ta pogled usmiljenja, da bi gledali na druge, kakor nas vse On gleda. Marija naj nam pomaga, da bomo drug drugemu želeli dobro.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 10.3.2024)
Papež Frančišek: Prosimo Gospoda za pogled usmiljenja, da bi gledali na druge, kakor nas vse On gleda
