OBREDI VELIKEGA TEDNA bodo na Mirenskem Gradu potekali po sledečem sporedu:
__________________________________________________________
Velika noč je največji krščanski, saj praznujemo največji čudež in temelj naše vere – to je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Simbolika tega praznika nagovarja tudi neverne, saj prinaša za vse sporočilo: v odpovedi in sprejemanju vsakršne bolečine in trpljenja se krepi ljubezen, rojeva se resnično veselje.
Kristjani se na veliko noč pripravljamo v postnem času, še posebej pa v velikem tridnevju t.j. na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Da bi se lažje ustavili ob vsebini obredov posameznega dneva in jo razumeli, smo pripravili kratke razlage le-teh. S klikom na ime dneva pridete do dodatne razlage bogoslužja. Vabimo vas, da si jih preberete.
VELIKI ČETRTEK (zadnja večerja)
Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje s svojimi učenci. Na ta dan je Jezus postavil zakrament svete evharistije, apostole pa posvetil v duhovnike. V znamenje njegove neizmerne ljubezni in ponižnosti je svojim učencem umil noge. Na ta dan se spominjamo tudi njegovega trpljenja v vrtu Getsemani in dogodkov, ki so se na to noč zgodili pred več kot dva tisoč leti. Učenec Juda je Jezusa izdal s poljubom, stražniki in vojaki so ga prijeli, zvezali in odpeljali v ječo, vsi njegovi učenci so se razbežali.
Na veliki četrtek dopoldne škofje pri posebnih krizmenih mašah, blagoslovijo olje, ki se ga uporablja za podeljevanje zakramentov. Ime krizmena maša izhaja in svete krizme – to je oljčno olje, obogateno z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev.
Pri Slavi bodo danes zvečer utihnili zvonovi. Po koncu maše pa bo duhovnik s spremstvom prenesel monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.
Nocoj se začne obhajati velikonočna skrivnost Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.
VELIKI PETEK
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja pripravljenost, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Zato v Katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post. To pomeni, da ne jemo mesa in se samo enkrat v dnevu najemo do sitega.
Veliki petek je tudi edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše, saj veliki in večni duhovnik Jezus na oltarju križa sam daruje svoje življenje.
To je za kristjane tako dan hvaležnosti kot dan žalosti, dan premišljevanja o trpečem Gospodu. Hkrati je tudi dan kesanja, dan posta, ko svoje premagovanje in post v duhu pridružimo Jezusovemu odrešilnemu trpljenju.
VELIKA SOBOTA
Jezus je na veliko soboto mrtev ležal v grobu.
Ta dan se vrstijo blagoslovi: ognja, vode, jedil, velikonočne sveče.
Vrhunec obhajanja velike sobote je večerno bogoslužje ali vigilija.
Na ta večer vedno globlje stopamo v velikonočno skrivnost. V svetih obredih se bomo pridružili Jezusu, ki prihaja k Očetu v nebesih. Pridružili se bomo Zmagovalcu nad grehom in smrtjo. Zato je vigilija radostno slavje, polno vriskanja in veselja.
VELIKA NOČ
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker se na ta dan spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, to je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih.
To skrivnost lahko razumemo samo v moči vere, ki pa je božji dar. Čeprav poznamo veliko oprijemljivih dokazov za Jezusovo vstajenje, pa je ta čudež tako velik, da ga lahko dojamemo le po božji milosti, vzgoji in osebni duhovni poti.
Želimo vam lepe praznike.
Naj vas skupni trenutki povezujejo in naj vam bo skupaj lepo!