[Jezus je rekel svojim učencem:] »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam.« (Jn 15,12-14)
Cikel katehez – Jubilej 2025
Jezus Kristus, naše upanje
IV. Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta.
4. Velikonočna duhovnost poživlja bratstvo
»Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12)
Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli!
Verovati v Kristusovo smrt in vstajenje ter živeti velikonočno duhovnost vliva upanje v življenje in spodbuja vlaganje v dobro. Predvsem pa nam pomaga ljubiti in gojiti bratstvo, ki je nedvomno eden največjih izzivov današnjega človeštva, kot je to jasno videl že papež Frančišek.
Bratstvo izvira iz globoke človeške danosti. Sposobni smo biti v odnosih in, če želimo, znamo med seboj graditi pristne odnose. Brez odnosov, ki nas podpirajo in bogatijo od začetka našega življenja, ne bi mogli preživeti, rasti in se učiti. Odnosi so mnogovrstni, različni po obliki in globini. Gotovo je, da se naša človečnost najbolje uresničuje, ko smo skupaj in ko skupaj živimo, ko nam uspe izkusiti pristne, neformalne vezi z osebami okoli nas. Če smo usmerjeni vase, smo v nevarnosti, da bomo zboleli za osamljenostjo, in tudi za narcisizmom, ko človeka skrbi za druge le zaradi lastnega interesa. Drugi tako postane le nekdo, od katerega jemljemo, ne da bi bili kdaj pripravljeni resnično dati, se darovati.
Dobro vemo, da bratstvo niti danes ni nekaj samoumevnega, ni nekaj takojšnjega. Mnogi konflikti, številne vojne po svetu, družbene napetosti in sovraštvo kažejo prav nasprotno. Vendar pa bratstvo niso neke nemogoče lepe sanje, niso želja redkih sanjačev. A da bi premagali sence, ki ogrožajo bratstvo, moramo iti k virom in predvsem črpati luč in moč iz Njega, ki nas edini lahko osvobodi strupenega sovraštva.
Beseda »brat« izvira iz zelo starodavnega korena, ki pomeni skrbeti, imeti rad, podpirati in hraniti. Če jo uporabimo za vsako človeško osebo, postane poziv, povabilo. Pogosto mislimo, da je vloga brata ali sestre povezana s sorodstvom, s krvno povezanostjo in pripadnostjo isti družini. V resnici pa dobro vemo, kako lahko nesoglasja, razdori in včasih sovraštvo uničijo tudi odnose med sorodniki, ne le med tujci.
To nam kaže, kako je danes bolj kot kdaj koli prej nujno potrebno ponovno razmisliti o pozdravu, s katerim se je sveti Frančišek Asiški obračal na vse ljudi, ne glede na njihov geografski in kulturni, verski in doktrinalni izvor: omnes frates je bil vključujoči način, s katerim je sveti Frančišek postavljal na isto raven vse ljudi, prav zato, ker jih je prepoznal po njihovem skupnem dostojanstvu, dialogu, sprejemanju in zveličanju. Papež Frančišek je ponovno ponudil ta pristop asiškega ubožca, ko je po 800 letih izpostavil njegovo aktualnost v okrožnici Vsi smo bratje.
Beseda »vsi«, ki je bila za svetega Frančiška znamenje sprejemanja univerzalnega bratstva, izraža bistveno potezo krščanstva, ki je od vsega začetka oznanjalo veselo sporočilo, namenjeno zveličanju vseh, nikoli v izključni ali zasebni obliki. To bratstvo temelji na Jezusovi zapovedi, ki je nova, ker jo je on sam uresničil kot popolno izpolnitev Očetove volje: zahvaljujoč Njemu, ki nas je ljubil in dal samega sebe za nas, se tudi mi lahko sedaj ljubimo in dajemo življenje drug za drugega kot otroci enega Boga in pravi bratje v Jezusu Kristusu.
Jezus nas je ljubil vse do konca, pravi Janezov evangelij (prim. Jn 13,1). Ko je že tik pred trpljenjem, Učitelj dobro ve, da se njegov zgodovinski čas približuje koncu. Boji se tega, kar se bo zgodilo, doživlja najstrašnejše muke in zapuščenost. Njegovo vstajenje na tretji dan je začetek nove zgodovine. Učenci postanejo v polnosti bratje po dolgem času skupnega življenja, ne le ko doživijo bolečino zaradi Jezusove smrti, ampak predvsem takrat, ko ga spoznajo kot Vstalega, prejmejo dar Svetega Duha in postanejo njegove priče.
Bratje in sestre se podpirajo v preizkušnjah in ne obrnejo hrbta tistemu, ki je v stiski: jočejo in veselijo se skupaj v dejavni edinosti, zaupanju in medsebojni zanesljivosti. Dinamika je tista, ki nam jo izroča sam Jezus: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12). Bratstvo, ki nam ga je dal umrli in vstali Kristus, nas osvobaja negativne logike egoizma, razdeljenosti in oblastnosti ter nas vrača k naši prvotni poklicanosti, v imenu ljubezni in upanja, ki nas prenavljata vsak dan. Vstali nam je pokazal pot, po kateri naj hodimo skupaj z Njim, da bi bili vsi bratje.
(Kateheza papeža Leona XIV, Vatikan, 12.11.2025)
Papeževa kateheza o Jezusovi zapovedi ljubezni: Bratstvo niso nemogoče sanje
Sveti oče: Postavimo Kristusa v središče svojega življenja in poslanstva
Jubilejna avdienca, papež: Upati pomeni pričevati, da ni nič tako, kot je bilo prej
Papež: Zasvojenosti so simptom družbenega propada, zato je potrebna pomoč in izobraževanje mladih