Spodbude in nagovori papeža Frančiška

[Bratje,] predvsem védite to, da nobena prerokba v Pismu ni stvar osebne razlage: nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak po nagibu Svetega Duha so spregovorili ljudje, ki so bili od Boga. (2 Pt 1,20-21)

»Evangelij današnjega bogoslužja (prim. Mr 3,20-35) nam pravi, da se je Jezus po začetku svojega javnega delovanja soočil z dvojnim odzivom: z odzivom svojih sorodnikov, ki so bili zaskrbljeni in so se bali, da se mu je malo zmešalo, ter z odzivom verskih oblasti, ki so ga obtoževale, da ga pri njegovem delovanju vodi hudi duh. V resnici je Jezus pridigal in ozdravljal bolnike v moči Svetega Duha. In prav Duh je bil tisti, ki ga je delal božansko svobodnega, to je sposobnega ljubiti in služiti brez mere in brez pogojev. Za trenutek se zaustavimo in premislimo o tej Jezusovi svobodi.

Jezus je rekel Nikodemu: »Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« (Jn 3,6-8)

»'Jezusu je vzel kruh, ga razlomil in ga dal'. Verniki smo poklicani postati “evharistični” ljudje, ki ne živijo več zase, ampak znajo iz svojega življenja narediti dar za druge. Po evharistiji postanemo preroki in graditelji novega sveta: premagamo sebičnost, se odpremo za ljubezen in gojimo vezi bratstva.

»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.« (1 Mz 1,1-2)

In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.« (Lk 1,46-48)

Homilija papeža Frančiška, binkošti, 19. maj 2024 Pripoved o binkoštih (prim. Apd 2,1-11) nam pokaže dve področji delovanja Svetega Duha v Cerkvi: v nas in v poslanstvu, z dvema značilnostma: močjo in ljubeznivostjo. Delovanje Duha v nas je močno, kar simbolizirata veter in ogenj, ki sta v Svetem pismu pogosto povezana z močjo Boga (prim. 2 Mz 19,16-19). Brez te moči ne bi mogli nikoli premagati zla niti premagati želje mesa, o čemer nam govori sveti Pavel. Vzgibe, kot so nečistost, malikovanje, razprtije in nevoščljivosti (prim. Gal 5,19-21), se lahko premaga z Duhom, ki nam daje moč, ko vstopi v naše »suho, togo in hladno« srce (prim. pesem slednica Pridi, Sveti Duh). Ti vzgibi uničujejo naše odnose z drugimi in razdelijo naše skupnosti, Duh pa vstopi v naše srce in vse ozdravi.

»Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.« (1Kor 13,4-7)

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo želim! Danes v Italiji in v drugih državah obhajajo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Evangelij, ki smo ga slišali med sv. mašo trdi, da je Jezus potem, ko je zaupal apostolom nalogo, da nadaljujejo njegovo delo, 'bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico' (Mr 16,19). Tako pravi evangelij: 'bil je vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico'.

“Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. […] Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki ga gledamo, pa ni več upanje – kdo bo namreč upal to, kar že vidi?” (Rim 8,18.23-24)