Spodbude in nagovori papeža Frančiška

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Danes, na prvo postno nedeljo, nam evangelij predstavlja Jezusa, ki je skušan v puščavi (prim Mr 1,12-15). Besedilo pravi: »V puščavi je bil štirideset dni in Satan ga je skušal«. Tudi mi smo med postnim časom povabljeni »vstopiti v puščavo«, torej v tišino, v notranji svet, v poslušanje srca in v stik z resničnostjo. V puščavi, dodaja današnji evangelij, je bil Kristus »med zvermi in angeli so mu stregli« (v. 13). Njegova družba so bile divje zveri in angeli. V nekem simboličnem smislu so tudi naša družba, saj ko vstopimo v notranjo puščavo, lahko tam srečamo divje zveri in angele.

Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem stopim tja in bom molil.« Nato je šel k učencem in jih našel speče. Rekel je Petru: »Tako, eno uro niste mogli bdeti z menoj? Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« (Mt 26,36.40-41)

»Dragi bratje in sestre, dober dan.   Evangelij nam danes predstavi ozdravitev enega gobavca (prim. Mr 1,40-45). Bolnemu, ki ga je prosil, Jezus odgovori: »Hočem, bodi očiščen!« (v. 41). Izgovori preprost stavek, ki ga neposredno uresniči. Dejansko je »takoj gobavost izginila in bil je očiščen« (v. 42). Poglejte Jezusov slog s tistimi, ki trpijo: malo besed in konkretna dejanja.

»Do kdaj, Gospod, me boš do kraja pozabljal? Doklej boš skrival svoje obličje pred mano? Do kdaj se bom moral žalostiti v svoji duši, nositi bolečino dan za dnem v svojem srcu? Doklej se bo moj sovražnik povzdigoval nad mano? Jaz pa zaupam v tvojo dobroto, moje srce se zaradi tvoje rešitve raduje. Peti hočem Gospodu, ker mi je izkazal dobro.« (Ps 13,2-3.6)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij bogoslužja nam kaže Jezusa v premikanju. Dejansko je končal s pridiganjem in ko je prišel ven iz shodnice, se je napotil v hišo Simona Petra, kjer je ozdravil njegovo taščo mrzlice. Potem proti večeru gre ven proti vratom mesta, kjer je srečal številne bolnike in obsedence in jih je ozdravil. Naslednje jutro je zgodaj vstal in se umaknil, da bi molil. In končno nadaljuje s potjo skozi Galilejo (prim. Mr 1,29-39). Jezus se premika.

»Sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču. […] Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.« (Ef 4,26-27.31-32)

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Današnji evangelij nam predstavlja Jezusa, ko osvobaja neko osebo, ki jo je imel v posesti »zli duh« (prim. Mr 1,21-28), ki ga je trpinčil in povzročal, da je vpil (prim. vv.23.26). Hudič, demon počne tako, da hoče imeti v posesti, da bi vklenil v verige dušo. Vkleniti dušo, to hoče hudič. Mi moramo biti zato pozorni na »verige«, ki nam zadušijo svobodo, kajti hudič ti vedno vzame svobodo, vedno. Poskušajmo sedaj dati ime nekaterim verigam, ki nam lahko stisnejo srce.

»Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1 Tim 6,8-10)

»Slišali smo: »Jezus jima je rekel: 'Hodita za menoj' […] Takoj sta pustila mreže in šla za njim« (Mr 1,17-18). Moč Božje Besede je velika, kakor smo slišali tudi v prvem berilu: »Gospodova beseda je prišla Jonu, rekoč: 'Vstani, pojdi v Ninive […] in mu oznani' […] Jona je vstal in šel […] po Gospodovi besedi« (Jon 3,1-3). Božja Beseda sprosti moč Svetega Duha. To je sila, ki privlači k Bogu, kakor se je zgodilo tem mladim ribičem, ki so jih preblisnile Jezusove besede; in to je sila, ki pošilja k drugim, kakor za Jona, ki je šel k tistim, ki so daleč od Gospoda. Beseda torej priteguje k Bogu in pošilja k drugim, to je njena dinamičnost. Ne pušča nas zaprte same vase, ampak razširja srce, obrne smer, preobrne navade, odpre nove scenarije, razkriva nepričakovana obzorja.

»Bratje, to je Božja volja, vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti, ne pa v poželjivi strasti kakor pogani, ki ne poznajo Boga.« (1 Tes 4,3-5)