Dragi bratje in sestre lepo pozdravljeni v tej sveti božični noči. Ko ste stopili v cerkev, so vas pozdravile jaslice, še prej pa napisi na stebrih (Lačen sem bil in ste mi dali jesti …). Upam, da niso zbudili v vas najprej občutka krivde, da ste koga pustili lačnega ali žejnega, bolnega ali tujca, ne da bi ga obiskali in sprejeli.
V tej sveti noči Bog ne želi zbujati slabe vesti. Dela usmiljenja so najprej namenjena vsakemu od nas, ko nam govori Bog: ker vem, da si lačen in žejen ljubezni , sem prišel k tebi, da te nahranim; ker poznam tvoj sram in goloto , sem prišel, da te pokrijem in ti vrnem izgubljeno dostojanstvo. Poznam tvojo zavrženost in osamljenost, zato sem prišel, da bom to noč še posebej ob tebi, da ti povem, da te ljubim.
Božič hitro, tako kot kašen drugi praznik, postane brez teže in vsebine. Božična jelka, potica in darovi. Vse to je lepo, a Bog verjetno ni prišel med nas samo zaradi tega. Ne, k čemu vse nas lahko božič spodbudi? Kaj je njegovo globlje sporočilo? O tem sem razmišljal ob zgledu sv. Vincencija Pavelskega, ki je ustanovitelj Misijonske družbe - lazaristov in zavetnik vseh dobrodelnih ustanov. Ker me je vodil pri razmišljanju, je ob njegovem kipu tudi zvezda repatica. Ta sveti na napis ob logotipu naše štiristoletnice.
Temeljna misel letošnjih jaslic je torej geslo Posnemati Kristusa v služenju ubogim. Jaslice imajo tri dele, ki predstavljajo dele simbola jubileja. Spodaj desno je srce , ob nje črka C in nad njim plamen . Srce predstavlja Kristusa , črka c, ki se prilega levi strani srca, pomeni posnemanje , plamen nad njimi pa predstavlja dejansko ljubezen oz. služenje .
Poleg tega simbola me je močno nagovorila misel, s katero je Vincencij v nekem nagovoru Jezusov prihod predstavil takole: »Če bi vprašali našega Gospoda: »Čemu si prišel na zemljo?« bi odgovoril, »pomagat ubogim.« In če bi ga še vprašali : »In čemu še?« bi spet odgovoril, »pomagat ubogim.«« Torej je cilj Jezusovega prihoda, tj. božiča, da se nas božja ljubezen dotakne in nas 'požene' v dejanja ljubezni, še posebej do najbolj ubogih. Poglejmo v jaslice.
Osrednji del je torej pod oltarjem v obliki srca in predstavlja Kristusa. Na desni strani je štalica ob njej pa so pastirčki. Bog stopa med nas preprost kot otrok . Želi nam biti blizu in nam sporoča, da se nas veseli. Njegova ljubezen se kaže posebej v bližini in veselem sprejemanju tihega vsakdana , pa tudi težkih preizkušenj od začetka, življenja na tujem, do zavrženosti v domačem kraju.
Pozna nas. Ve, da se težko uporabljamo. Njegovo rojstvo je najprej povabilo, da se ustavimo ob dejstvu, da nas Bog sprejema v naši nepopolnosti, da bi se sprejeli in veselili. Ta noč, dragi bratje in sestre, je noč božje ljubezni, ki se sklanja med nas, da bi se lahko v sebi umirili in sprejeli. Ni pomembno, kako uspešni in popolni smo. Bog prihaja v našo revščino, da jo pogumno uporabljamo in se veselimo. Božje podobe smo!
Drugi del jaslic objema krivulja , ki se prilega srcu tj. Kristusu. Na njem je tudi napis: posnemati . Na vrhu je tempelj, spodaj puščava, vmes pa zelena pokrajina . V templju sta cestninar in farizej, eden skromen in ponižen, drugi napuhnjen, poln sebe. Pod templjem je pastir, ki lenari in se dolgočasi, pa tudi drugi pastir, ki si prizadevaš, da bi iz sebe kaj naredil. V puščavi je Janez Krstnik, ki vabi k spreobrnjenju.
Božična skrivnost se je povabila k razmisleku, koga v sebi upodabljamo: ali postajamo vedno bolj podobni Kristusu, vsak na svojem mestu, ali pa vedno bolj polni sebe, trmoglavi in prazni v iskanju lagodja? V lahko življenju posnemamo Kristusa ali pa sledimo različnim zvezdam tega časa.
V tretjem delu jaslic reka , ki ima dva toka, ki se izlivata v isto jezero, upodablja plamen . Ta del nas vabi z napisom – v služenju . Zgoraj na levi in desni strani mesta sta dve hiški . Na levi dobri oče objema izgubljenega sina, na desni pa se bogatin masti pred hišo in ne poskrbi za revežo, ki je na cesti pod njo. V spodnjem delu jaslic je usmiljen Samarijan , ki poskrbi za revežo, ki je padel med razbojnike. Na poti je tudi žena , ki mu prinaša vodo, pa tudi pastir , ki se trudi, da bi se v življenju kam premaknil in kaj pametnega naredil.
Podobe nas vabijo k razmisleku o poti, za katero se v življenju odločamo. Izbira je vedno naša: ali bomo iz tega, kar nam podarja Bog, poskrbeli za bližnje ali pa se bomo vrteli okrog samih sebe?
Dragi bratje in sestre, božič je praznik veselja. Je praznik tudi polnih miz in obilja. A ne le to! Je povabilo, da od obilja božje ljubezni poskrbimo tudi za svoje bližnje in obrobne. Naj nas zvezde, ki nam v življenju vedno svetijo, tako Bog kot svetniki, 'poženejo' v resnici ljubezen . Svet je lep, ker nas Bog ljubi. Lahko pa naredimo še lepšega, če to ljubezen z deli množimo. Želim vam blagoslovljen božič, poln veselja, da se nas Bog veseli. Naj nas zavest, da nas Bog ljubi, pritegne v posnemanje Kristusa in svetnikov, ter požene v pravo ljubezen.
