Dragi bratje in sestre, prepričan sem, da je Bog odgovor na naša hrepenenja. On je odgovor na vse, kar v globini iščemo. O tem leto za letom razmišljamo ob naših jaslicah. Opažam pa, da se današnji človek vedno težje ustavi in zamisli. Običajno jaslice preleti in ker ne najde 'ne vem česa' odbrzi mimo.
Dragi bratje in sestre, kaj pa bi lahko videli v jaslicah takega, kar bi vas nagovorilo? V njih ni zadnjih utrinkov mode ali tehnologije. Po njih ne vozijo električni avtomobili ipd. Bog ni niti najcenejša niti najugodnejša ponudba. Bog na nek način veliko stane, preden kaj dobimo od njega. Vsi bi radi lahke in hitre odgovore, nekaj enkratnega in nezahtevnega, nekaj kar se da zgrabiti tu in sedaj.
Bog ni takšna ponudba in ni takšen odgovor. Žal. Tak je in se ne bo spremenil. Temeljno sporočilo letošnjih jaslic je, da je Bog drugačen, zahteven in skrivnosten. Je že res, da prihaja med nas kot človek, vendar ne po naših predstavah. Ni se rodil v palači, ni bil uspešen na nobenem tekmovanju ali kot politik. Rodil se je v preprostem pastirskem bivališču in končal na križu. In vendar je odgovor na naša hrepenenja. Da, on je odgovor, če se ustavimo, zamislimo in ga sprejmemo kot takšnega, sicer bomo tudi letos oddrveli mimo.
Najprej vas torej, dragi bratje in sestre, vabim, da k jaslicam pristopate v miru, brez naglice, brez iskanja nečesa izrednega. Izredno je tiho, skrito, preprosto. Za vsem vidnim je živo prisotna skrivnost božje ljubezni, a se ne ponuja kot smo vajeni v reklamah. Bog je drugačen in odgovarja na naša hrepenenja drugače kot pogosto pričakujemo.
Ker pogosto tudi v Cerkvi iščemo Boga po svojem okusu, smo hlevček letos umaknili na stranski oltar. Bog se namreč ne da najti kar tako. Ko stopimo k oltarju, še ni tam. Tam so naše predstave, naše želje, tam je naš svet. Le če se hočemo ustaviti, če ga iščemo in se odpremo božji besedi, nas preko vsega tega pot vodi do Njega. Torej vas letos vabim, da si jaslice ogledate od sredine proti stranskemu oltarju. Če se na poljani pred mestom ne najdete, bo težko srečati Jezusa v hlevčku. Ko pa se najdete, vzemite za res svoja hrepenenja. Ta vas bodo peljala po poti do hlevčka na stranskem oltarju.
Kaj lahko vidimo v jaslicah? Pod glavnim oltarjem je mesto, ki predstavlja realnost našega življenja. Pred njim živi bogatin, ki se koplje v preobilju. Ne daleč stran sedi ubogi Lazar, za katerega ni prostora v bogatinovem srcu in ob njegovi mizi. Pred mestom sta kosec in sejalec, ki sta zatopljena v svoje delo. Nimata časa za na videz nepotrebne opravke kot sta razmišljanje o življenju in molitev. Na ambonu, kjer se bere božja beseda, sveti zvezda repatica, po kateri želi Bog odgovoriti na naša iskanja. Pod njim sta dva pastirčka, ki si igrata svoje melodije, zraven pa je brezskrben pastir, ki počiva in skuša odklopiti skrbi življenja. Pred ambonom je eden od tistih, ki je šel v puščavo pogledat, kaj oznanja Janez Krstnik. Ob vsem si misli svoje in gre svojo pot.
Na robu blagih planjav, kjer življenje teče svojo pot brez pretresov, je pastir, ki ohranja svoja hrepenenja živa. Ve, da je zanj odgovor Bog, ki pa ga mora vedno iskati. Zato ostaja na poti. Pot vodi k stranskemu oltarju, kjer se izgubi v puščavi. V njej je Janez Krstnik, edini glas in smerokaz skozi puščavo. Boga ni mogoče najti, ne da bi ga iskali. Do njega ne pelje nobena položna pot. Do hlevčka lahko pridemo le po strmi in kamniti. Po njej hodi skrušen pastir, ki se zaveda svoje revščine in božje veličine. Ob potoku je še drugi pastir, ki prav tako hiti, da bi prišel do Njega, ki je njegov odgovor.
Na levi strani hlevčka je reka. Za njo je pokrajina, ki je bolj zahtevna. Tam najdemo izgubljenega sina, ki se vrača k očetu, Zaheja, ki mu iskanje Boga ne da miru, ter usmiljenega Samarijana, ki srečuje Boga v dejavni ljubezni do pretepenega reveža.
Jaslice nam torej govorijo, da Bog je odgovor na naša hrepenenja, vendar ne tako kot bi si želeli. Če ne zdržimo v dejstvu, da na naše potrebe odgovarja drugače, se bomo potešili s hrano, obleko, pijačo in vsem, kar si lahko privoščimo. Bežali bomo v delo in zabavo, a ga ne bomo našli.
Bog je drugačen in je hkrati zahteven. Pot do njega vodi skozi puščavo, kjer srečujemo sebe v globini, ne kar tako. Bog je zahteven, če ga hočemo najti, moramo sprejeti napor iskanja in bolečino nepotešenosti. Bog je skrivnosten. Ni tako logičen, kot bi radi. Če ostajamo ujeti v logiko svojih izvornih domov, bomo šli mimo. Najde ga le mlajši sin, ki ga vztrajno išče. Starejši ostaja ujet v stare okvire. Najde ga Zahej, ki premaga sram ter tvega biti drugačen. Najdeta ga Samarijan in Samarijanka, ki ne sledita golim pravilom, kot jih poznata duhovnik in levit. Bog se da najti le tistim, ki ga srečujejo v dejavni ljubezni do bližnjih.
Bog je torej odgovor na naša hrepenenja, vendar drugače kot bi radi. Ostaja zahteven in skrivnosten. Sprejmimo napor iskanja, da ga bomo našli, da božič ne bo šel mimo naših vrat. Želim vam lep božič, veliko božje bližine in miru. Ostanimo na poti z njim in dovolimo, da vodi naša življenja.
