Preden pogledamo v jaslice, tako kot običajno na ta večer, še beseda o tem, zakaj predstavljajo našega Boga kot tistega, ki je majhen, blizu in konkreten. Najbrž ste vsaj nekateri opazili, da od adventa lanskega leta krasijo Grad trije kipi, ki predstavljajo Kristusa, ki pravi o sebi, da je Pot, Resnica in Življenje. Vse tri podobe so krasile tudi lanske jaslice. Ob prvi podobi Jezusa, da je Pot, smo se veliko pogovarjali po raznih skupinah preteklo leto. Letos pa jaslice želijo v celoti predstaviti Resnico.
Ko sem razmišljal, kakšno Resnico nam pripoveduje božična zgodba, sem se spomnil papeževih besed, o Bogu, ki je majhen, blizu in konkreten. Mislim, da te besede povzemajo Resnico, ki jo prinaša Bog ne le o sebi, ampak tudi o svetu in o grehu. Resnico, ki nam jo sporoča, z eno samo željo, da bi v njem našli vse tisto, kar globoko v sebi vsak dan znova iščemo.
Poglejmo v jaslice. V veliki skalni votlini je Bog, ki MAJHEN. Bog prihaja med nas kot dojenček – krhek in nemočen. Jezus, kot božja beseda, ki je bila prisotna ob samem stvarjenju, sestopa iz svoje stvariteljske moči v človeško majhnost in nemoč. Bog postane majhen, da da ceno vsakemu od nas. Rodi se na robu mesta, proč od pomembnih ljudi. Majhen med majhnimi, obdan s preprosto naravo, pastirji in živino. Pot nas vabi k njemu, prosta pot pa vodi tudi proč. Tako majhen je, da pusti, da ga sprejmemo ali zavrnemo. Ob ambonu, tule spodaj, sta Adam in Eva, ki sta si zaželela mogočnosti, zato sta zapustila Boga. Pomembnost, biti kakor Bog brez Boga, je večna človekova skušnjava. A veselje za vsakega od nas je v tem, da se uspemo, kakor božji Sin, prepustiti Očetovemu načrtu. Da zmoremo zaupati, da Bog vedno poskrbi, če le sledimo njegovi volji.
Na vaši levi je druga podoba Boga, ki hoče biti BLIZU. To je podoba, ki nam jo Jezus razodeva s svojim rojstvom in s svojim oznanjevanjem. Jaslice na tej strani uprizarjajo priliko o izgubljenem sinu, ki se vrne v Očetovo hišo. Bog hoče biti blizu vsakemu. Bog je tisti, ki nam je blizu, ko smo v grehu in zmotah, zablodah in iskanjih. On hoče biti blizu. Božična noč nam govori o tej bližini, ki se potem uresničuje skozi vse evangeljske prilike, a jih tako pogosto pozabljamo. Pod jaslicami je pastir, ki se ne meni za nič, ob njem pa se prašiči valjajo po blatu. To so tisti prašiči, od katerih se je izgubljeni sin končno vrnil domov. Uspelo mu je, ker je vedel, da ga doma čaka dobri Oče. Ta oče tudi nas pričakuje, ta Bog stopa med nas in se ne zgraža nad našimi slabostmi in grehi, ne sprašuje, le sočutno odpušča. Ne pozabimo tega, ko bomo mogoče doživljali zavračanje in prezir. To prikazuje tempelj v tem delu jaslic. Tako tempelj, kot farizejska shodnica ali Cerkev se pogosto oddaljita od svojega temeljnega poslanstva – prinašati Boga človeku in namesto sočutja prinašata ubogemu človeku krivdo in obsodbo. Napuh in neusmiljenost sta uprizorjena na tempeljskem pragu. Naj nas vse to ne odvrača od Boga. On ostaja blizu!
In še tretji del, ki govori o Bogu, ki je KONKRETEN! Kdaj je Bog najbolj konkreten? Mogoče ga v jaslicah ne doživljamo tako resničnega v njegovi odpovedi, v njegovi majhnosti, a jasli in križ sta pravzaprav le dve podobi iste neverjetne božje ljubezni do človeka. Tako zelo nas ljubi, da je za nas pripravljen leči v trde, hladne jasli in iti na križ. Na vrhu desne vzpetine jaslic vidimo Kalvarijo. V daljavi je pastir, ki zre božjo ljubezen. Izpod križa teče reka življenja, novega življenja, ki sta ga zapravila Adam in Eva. Ob tej reki življenja, je Janez Krstnik, ki oznanja in v reki tudi krščuje. Vemo, da mesto, ki ga vidimo v daljavi, ni sprejelo 'kosmate' in trde besede Janeza Krstnika. A kakor ni sprejelo besede predhodnika, ker je bila preveč konkretna in trda, prav tako ni sprejela Jezusa. Križali so ga izven obzidja. To ni zgodba, ki bi bila daleč od božične resničnosti. V teh dneh bomo namreč brali o pokolu nedolžnih betlehemskih otrok. Konkretna beseda in pristna ljubezen nikoli nista bili resnično ljubljeni. A prav po tem vsi hrepenimo.
Dragi bratje in sestre, ob jaslicah in skrivnosti, ki jih razodevajo, vam želim božjega miru, veselja in blagoslova. Želim vam, da bi čutili božjo bližino. Da bi ob Malem kralju ponovno doživeli, da je Bog med nami:
Naj bo ta noč razlog za novo upanje, za veselje, za ljubezen!
