Za Jezusa se Božje kraljestvo začenja že tu na zemlji, iz tega trenutka pa prehaja v večnost. To kraljestvo je kraljestvo notranjega miru in veselja. Po tem vsi hrepenimo. Kako pa svet odgovarja na naše vprašanje, kaj nas bo osrečilo? Lahko bi rekli: privošči si čim več, počivaj in uživaj, bodi uspešen in slaven.
In kaj je za Jezusa odgovor na vprašanje, kaj naj stori učitelj? Če ga skrajšamo, lahko rečemo le: »Ljubi!« Pravzaprav je v eni besedi obseženo vse. Ljubezen je edina, ki prinaša življenje tu in po smrti. Ob zgodbi o blaženem Alojziju Grozdetu smo na oratoriju videli, kako se je neprestano spopadal med logiko tega sveta in božjo logiko. V najstniških letih bi si rad privoščil življenje, kot ga ponuja ta svet, v globini pa je čutil, da mu polnost dajejo zavzeto delo in pošteni odnosi.
Torej za polno življenje Jezus ponuja ljubezen. Zakaj pa začenja z ljubeznijo do Boga? Če ostanemo pri Lojzetu, lahko vidimo, da je težko razumel, da je ljubljen, saj ga niti mama ni sprejela. Kako naj on ljubi, če ni ljubljen? Prav zavest, da ga Bog prvi ljubi, ga je držala pokonci. Umiril se je lahko šele, ko je spoznal, da je ljubljen od Boga. Zato je sta postala evharistija in obhajilo središče njegovega življenja.
Zakaj naj bi mi postavili ljubezen do Boga na prvo mesto? Kaj pomeni ljubiti Boga? Vzeti ga za res. Tudi mi najprej potrebujemo zavest, da smo ljubljeni. In Bog je prvi, ki nam o tem govori. Zaupati, da nas je on iz ljubezni poklical v življenje, je prvi korak do ljubezni do Njega. Pomeni, da razumemo, da je on gospodar življenja in da se ob njem lahko učimo živeti. Če je on tisti, ki naše življenje vodi, potem ni prostora za slepomišenje o tem, kaj je prav in dobro. Dobro je tisto, kar hoče Bog. Bog nas tako vodi po 'pametni poti' do resnične sreče. Naša samovolja pa si srečo predstavlja po svoje. Ko svet Boga zavrže, nastane zmeda, ki smo ji danes priča. Vse manj je jasno, kaj je resnično prav in dobro.
Naše veselje se nadaljuje v tem, da ljubimo bližnjega kakor sebe. Pri Grozdetu smo videli, da si je ves čas prizadeval biti pozoren do svojih bližnjih. Delitev na naše in vaše ne vodi v življenje. Zato Jezus vprašanje o tem, kdo je bližnji, obrne: bližnji je vsak, ki ga z usmiljenjem naredimo za bližnjega. Samarijan se ni spraševal ali je pretepeni bližnji. Z zavzeto ljubeznijo mu je on postal bližnji, tako pa je tudi pretepeni postal bližnji njemu.
Kaj naj torej storimo, da pridemo do polnega, veselega življenja? Odgovor je preprost in kratek: Ljubi. Čeprav svet ponuja različne odgovore, je zanesljiv le eden tj. ljubezen. Začenja se:
- z zavestjo, da smo od Boga ljubljeni,
- umirimo se lahko le, če ga ljubimo. Vse ostalo so bližnjice, ki do sreče ne pripeljejo.
- naše veselje je v tem, da premagujemo delitev na bližnje in ne bližnje, in da ljubimo, ker smo ljubljeni.
Alojzij Grozde nam je lep zgled. Kaže pa nam tudi na vir moči za ljubezen, ki je v molitvi in evharistiji. Naj tudi nam pomagata, da bomo lahko ljubili in tako prihajali do veselja, ki ga iščemo.
