V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.

Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.

Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil. (Jn 1,1-18)

Bog - drugačna, zahtevna in skrivnostna beseda

Dragi bratje in sestre, letošnje jaslice so pravzaprav nastajale ob razmišljanju o izrednem pomenu in hkrati nemoči besede. Govorimo najprej o vsakdanji besedi. Zanimivo, kako evangelist Janez Boga poimenuje Beseda. Kakor drži za Besedo, ki je Bog: »Da je vse nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo,« drži tudi za našo izgovorjeno besedo. Kakor je res po Bogu vse nastalo, tako tudi po besedi danes stvari nastajajo ali pa se ne zgodijo.

Pomislimo, kako pomembno je, da se vzamemo za res. Ste se že kdaj kaj dogovorili, pa po vaših besedah ni nič 'nastalo'? Starši se pogosto dogovorite z otroki, kaj je potrebno narediti. V čem je težava, če kar ste dorekli, ne nastane? Najbrž besede niste vzeli za res. In če sta se kot mož in žena kaj dogovorila, pa se nič ni zgodilo, kje je bila težava? Sta se vzela za res? Sta se slišala? Najbrž je imel vsak svoje v glavi in potem se ni nič zgodilo. Podobno je v naših prijateljstvih ali pa v službah. Ko se nekaj dogovoriš, pa se nič ne zgodi, v čem je težava, če ne v tem, da besede ne vzamemo za res?

Beseda ima torej izredno težo. Po njej se nekaj zgodi ali pa ne. Lahko bi rekli, da je na začetku vsake stvari beseda. Evangelist Janez je to postavil v sam obstoj sveta. Bog je tista beseda, ki je na začetku vsega. Po njej vse nastaja. »Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal.«

Janez torej še dodaja: »A svet je ni spoznal.« Zakaj je ni spoznal? Zakaj Jezusa niso spoznali? Letos smo v jaslicah skušali predstaviti Boga, ki prihaja med nas drugačen, zahteven in skrivnosten. Zakaj ga svet ni sprejel? Ker je njegova beseda najprej drugačna! On ni lahka beseda reklam. Ni laskava beseda političnih obljub. Je beseda resnice, ki pogosto zaboli, a tudi ozdravlja. Spomnimo se, kako je grajal farizeje zaradi njihove hinavščine, zlaganih besed in prirejene resnice. Kako jih je grajal tudi za druge stvari: »Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.« Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« Zaradi jasne besede resnice, so ljudje Jezusa zavrnili. Evangelist Janez pravi, da svet besede ni spoznal. Lahko bi rekli, da je tudi ni hotel spoznati, ker bi se moral spremeniti.

Ali sprejemamo resnico takšno, kakršna je? Ali želimo slišati Boga, ko nas vedno znova vabi k spreobrnjenju? Božja beseda je drugačna od besed tega sveta pa tudi zahtevna. V nekem trenutku so Jezusu rekli: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?«(Jn 6,61) Vprašanje je torej, ali hočemo slišati besedo resnice po drugem. Jaslice nam govorijo o mnogih likih, ki besede niso slišali.

V središču jaslic je bogatin, ob njem pa ubogi Lazar. Spomnimo se prilike, v kateri Jezus govori, da je bil bogatin pokopan in je trpel hude muke. Potem je prosil Lazarja, naj posvari brate, da ne pridejo v večno trpljenje. Jezus po besedah Abrahama v priliki pravi: »Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.« (Lk 16,31)

Ko na božič razmišljamo o Besedi, po kateri je vse nastalo in Besedi, ki prihaja med nas, se vprašajmo ali jo želimo slišati? Ali vzamemo bližnjega za res? Če ne vzamemo za res svojih najbližjih, tudi Boga ne moremo. Če se po besedi bližnjih nič ne zgodi, se tudi po božji besedi v nas ne bo nič zgodilo.

O besedi, ki daje življenje, govori tudi lik izgubljenega sina. Ker je verjel očetu, da mu je dal polovico premoženja, je našel sebe in njega. Starejši sin je živel v zlagani pokorščini. Pridno je delal, a celo očetu ni verjel, ki mu je dal prav toliko kot mlajšemu sinu. Očital mu je, da od njega ničesar ni prejel. Živeti v zlagani ponižnosti, pa čeprav na očetovem domu, pomeni duhovno smrt. Jezus ima rajši uporne sinove, ki iščejo besedo življenja.

Tudi ob drugih likih v jaslicah se lahko ustavljamo in razmišljamo, po kakšni besedi živimo in kaj ob njej nastaja. Resnična božja beseda daje življenje. Včasih jo je težko razumeti, zato nas jaslice vabijo na pot skozi puščavo in v strmino do hlevčka. Bog, ki je beseda, je hkrati tudi skrivnosten. Na videz se zdita duhovnik in levit boljša od Samarijana, a videz vara. Beseda življenja ima pogosto grši obraz od zlagane besede. Če besede življenja ne prepoznamo, pa lahko prepoznamo njene sadove. Zagrenjenost in jeza sta znamenje, da smo besedo življenja spregledali ali zamenjali z nečim svojim: z navado, ugodjem, pravili, zapovedmi ipd.

Po božji besedi vse nastaja in je vse živo. Naj nas prebuja v novo življenje. Res je drugačna od tega sveta. Je zahtevna in včasih težko razumljiva, tj. skrivnostna. Vedno pa prebuja v nas in okrog nas življenje. Te besede življenja vam želim. Naj bo božič vedno nova odločitev za zvestoba Besedi, ki prihaja med nas in daje življenje.