V letih 2011, 2012, 2013, 2014, 2016, 2017, 2018 in 2019 so izpod peresa Petra Žaklja in Urške Smerkolj nastale šmarnice, ki so nas vabile k šmarničnim pobožnostim in nam pomagale, da smo skupaj z Marijo hodili k Jezusu.
Naj šmarnično branje tudi vam nudi oporo in pomoč v hoji za Jezusom.
O avtorici Urški Smerkolj
Avtorica Urška Smerkolj se je rodila leta 1982 in je odraščala v Poljčanah, danes pa živi s svojim možem Simonom in hčerkami Nežo, Emo, Ivano, Saro in Jasno v Predosljah. Po poklicu je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja. Zaposlena je v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Skupaj s sodelavci in številnimi prostovoljci deluje na področju brezdomstva, ki jim društvo nudi razne storitve, aktivnosti in oporo, da bi spet našli svoje dostojanstvo in dom.
Avtorica se je z dobrodelnostjo srečevala preko prostovoljnega dela z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter kot animatorka mladinskih in otroških skupin. Iskanje svojega poslanstva nadaljuje ob opori Skupnosti Betlehem, ki je nastala kot odgovor na iskanje mladih po domu in pristnem veselju. Povezuje jih odločitev za življenje po evangeljski besedi. Skupnost Betlehem je šola življenja in ljubezni v pristnih in iskrenih odnosih. Ob medsebojni opori skušajo njeni člani odkrivati svojo ranljivost in stisko bližnjega ter iskati nanjo konkretne odgovore. Vključujejo se v delo z brezdomci, mladimi in otroki ter ob tem odkrivajo svojo poklicanost za ustvarjalno življenje v Cerkvi in svetu.
O avtorju Petru Žaklju
Avtor Peter Žakelj je bil rojen v Ljubljani leta 1967. Svoje otroštvo in najstniška leta je preživel v Žireh. Po končani gimnaziji v Škofji Loki se je vpisal na teološko fakulteto in po prvem letu študija vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Leta 1993 je bil posvečen v duhovnika. Po dveh letih pastoralnega dela v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bil imenovan za kaplana v župniji Sv. Jakob ob Savi, kjer je hkrati prevzel vodstvo novincev Misijonske družbe. Pri pastoralnem delu je odkrival, da teološko znanje in ljubezen do človeka ne zadoščata. Novo delovno mesto v Domu duhovnosti na Mirenskem Gradu je videl kot priložnost za izpopolnjevanje, zato je še isto leto vpisal podiplomski študij. Po petih letih študija, ki niso prekinila pastoralnega dela, je leta 2004 v Ljubljani ubranil doktorsko tezo z naslovom Psihološko teološka razlaga ljubosumja.
Sedaj živi in dela na Mirenskem Gradu, kjer svoje poslanstvo prepoznava v delu z mladimi, s starši in z ubogimi. Kot voditelj Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote skupaj s sodelavci in mladimi prostovoljci razvija mrežo organizirane pomoči brezdomcem. Na stisko mladih odgovarja s soustvarjanjem Skupnosti Betlehem, na problem birmanske pastorale pa je med drugim skušal odgovoriti s pristopom, ki ga predstavljajo učbeniki Največja pa je ljubezen. V javnosti se pojavlja predvsem prek pridig in odgovorov na forumu Mirenskega Grada.
