»Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes nam evangelij govori o največji zapovedi (prim. Mt 22, 34-40). Učitelj postave je glede tega vprašal Jezusa in On je odgovoril z »največjo zapovedjo ljubezni«. »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem [… in] svojega bližnjega kakor samega sebe (vv. 37. 39.). Ljubezen do Boga in do bližnjega sta med sabo neločljivi. Ustavimo se malo pri razmišljanju o tem.

Prvo dejstvo, da je ljubezen do Gospoda prva, nas spominja, da je Bog vedno pred nami in nas prehiteva s svojo neizmerno nežnostjo, s svojo bližino, s svojim usmiljenjem. On je vedno blizu, je nežen in usmiljen. Otrok se nauči ljubiti na kolenih mame ali očeta, mi pa se to naučimo v naročju Boga, kakor pravi psalm: »kakor otrok v naročju svoje matere«. Tako se moremo mi čutiti v naročju Boga. Tam vpijamo Gospodovo ljubezen. Tam se srečamo z ljubeznijo, ki nas priganja, da se z velikodušnostjo podarjamo. To nas spominja sveti Pavel, ko pravi, da ima Kristusova dejavna ljubezen v sebi moč, ki nas priganja ljubiti (prim. 2Kor 5,14). Vse se začne pri Njem. Ne moreš resnično ljubiti drugih, če nimaš te korenine, ki je ljubezen Boga, Jezusova ljubezen.

Zdaj pa drugi vidik, ki odseva iz zapovedi ljubezni. Ta povezuje ljubezen do Boga s to do bližnjega. To pomeni, ko ljubimo brate, odsevamo kakor ogledalo Očetovo ljubezen. Odsevati ljubezen Boga. To je bistveno, saj ljubimo Njega, ki ga ne vidimo, preko brata, ki ga vidimo (prim. 1Jn 4,20). Nekega dne je sveta Terezija iz Kalkute novinarju, ki jo je spraševal, če si s tem, kar počne, domišlja, da bo spremenila svet, odgovorila: »Ne, ne, nikoli si nisem mislila, da bom lahko spremenila svet! Vedno sem le skušala biti kapljica čiste vode, v kateri bi lahko svetila Božja ljubezen« (Novinarska konferenca ob podelitvi Nobelove nagrade za mir, 1979). Poglejte zakaj je ona, tako majhna, lahko storila tako veliko dobrega, ker je odsevala kot kapljica Božjo ljubezen. In če bi nam kdaj, ko bomo gledali njo in druge svetnike, prišlo na misel, da so junaki, ki jih ni mogoče posnemati, pomislimo na to majhno kapljico. Ljubezen je majhna kapljica, ki lahko spremeni mnoge stvari. In kako se to stori? Tako, da napravimo prvi korak, vedno. Včasih ni lahko narediti prvi korak, pozabiti na stvari, narediti prvi korak. Naredimo ga! To je ta kapljica: narediti prvi korak.

Tako, dragi bratje in sestre, ko pomislimo na ljubezen Boga, ki je vedno pred nami, se lahko vprašamo: sem hvaležen Gospodu, ki me prvi ljubi? Čutim Božjo ljubezen in sem mu hvaležen? Skušam odsevati njegovo ljubezen? Si prizadevam ljubiti brate in tako narediti drugi korak?

Devica Marija naj nam pomaga, da bomo vsak dan živeli veliko zapoved ljubezni: ljubiti in se pustiti ljubiti Bogu ter ljubiti brate.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 29.10.2023)

Papež Frančišek: Veliko dobrega lahko storimo, če odsevamo kot kapljica Božjo

Papeževa prošnja: Ti, Gospa vseh ljudstev, spravi svoje otroke, ki jih je zapeljalo zlo