Papež Frančišek – nagovori in spodbude

Za ljudi, ki trpijo za depresijo Molímo za ljudi, ki trpijo zaradi depresije ali izgorelosti, da bi povsod našli podporo in luč, ki bi jih odprla v življenje.   

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   V današnjem bogoslužju evangelij pripoveduje o nekem pismouku, ki se je približal Jezusu in ga vprašal: 'Katera zapoved je prva med vsemi?' Jezus je odgovoril tako, da je navedel  Sveto pismo in potrdil, da je prva zapoved ljubiti Boga. Iz tega pa po naravnem sosledju izhaja druga: ljubiti bližnjega kakor samega sebe (prim. vv. 29-31). Ko je slišal ta odgovor, je pismouk ne samo priznal ga za pravilnega, ampak je s tem ponovil skoraj iste besede, ki jih je rekel Jezus: 'Dobro, učitelj. Po resnici si povedal, da ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umom in z vso močjo in ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve' (prim. 32-33).

»Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.« (Gal 5,22-24)

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Evangelij današnjega bogoslužja pripoveduje o Jezusu, ki je, ko je zapuščal Jeriho, povrnil vid Bartimaju, slepemu človeku, ki je beračil ob poti (prim. Mr 10,46-52).Gre za pomembno srečanje. Zadnje pred Gospodovim vhodom v Jeruzalem za veliko noč. Bartimaj je izgubil vid, ne pa glasu. Saj je, ko je slišal, da gre mimo Jezus, začel kričati: 'Jezus, Davidov sin, usmili se me!' (v. 47). In vpije, to vpije. Učencem in množici je bilo njegovo kričanje v nadlego in zato so ga grajali, naj bo tiho. On pa je še močneje vpil: 'Davidov sin, usmili se me!' (v. 48). Jezus je slišal in se takoj ustavil. Bog vedno prisluhne vpitju reveža in ga prav nič ne vznemirja Bartimajev glas, ampak nasprotno je opazil, da je poln vere, vere, ki se ne boji vztrajati in trkati na Božje srce, ne glede na nerazumevanje in grajanje. In od tu izvira čudež, saj mu je Jezus rekel: 'Pojdi, tvoja vera te je rešila!' (v. 52).

»Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Gal 5,13-14)

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Evangelij današnjega bogoslužja (Mr 10,35-45) pripoveduje, kako sta dva učenca Jakob in Janez vprašala Gospoda, da bi nekega dne sedela ob Njem v slavi, da bi bila kot prva ministra, nekaj takšnega. Drugi učenci so ju slišali in bili ogorčeni.

»Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti. […] Vi, bratje, ste namreč poklicani k svobodi.« (Gal 5,1.13)

»Dragi bratje in sestre, dober dan!   Današnje bogoslužje nam predlaga srečanje med Jezusom in človekom, ki je imel 'veliko premoženje' (Mr 10,22) in ki je v zgodovino prišel kot bogat mladenič. Ne poznamo imena. Markov evangelij pa v resnici govori o njem kot o 'nekom', ne da bi povedal starost in ime, s čimer nam namiguje, da se lahko v tem človeku vidimo vsi kot v ogledalu. Njegovo srečanje z Jezusom nam dejansko omogoča, da napravimo resnično in pravo preverjanje vere. Napravim test, ko berem ta evangelij, kakšna je moja vera.

Dragi bratje in sestre, hvala, da ste tukaj, na odprtju sinode. Prišli ste z mnogih poti in iz mnogih Cerkva, vsakdo v srcu nosi vprašanja in upanja, in prepričan sem, da nas bo Duh vodil in nam dal milost, da bomo šli naprej skupaj, da se bomo medsebojno poslušali in začeli razločevanje v našem času, postali solidarni z napori in željami človeštva. Poudarjam, da sinoda ni parlament, da sinoda ni raziskava o mnenjih, sinoda je cerkven trenutek in protagonist sinode je Sveti Duh. Če ni Duha, ne bo sinode.

»Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. […] Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.« (Gal 4,4-5; 5,1)